ES
CS
DA
DE
ET
EL
EN
FR
IT
LV
LT
HU
NL
PL
PT
SK
SL
FI
SVInfo
- Referral date: 12-11-2002
- Show case reference
- Opinion date: 05-02-2004
- Ruling date: 16-09-2004
- AG: Stix-Hackl
References in this case
References to this case
Highlight in text
GoSKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
CHRISTINE STIX-HACKL,
predstavljeni 5. februarja 2004(1)
Zadeva C-400/02
Gerard Merida
proti
Zvezni republiki Nemčiji
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (Nemčija))
„Prosto gibanje delavcev – Enako obravnavanje v kolektivnih pogodbah – Začasna premostitvena pomoč – Diskriminacija nekdanjih delavcev v Nemčiji s stalnim bivališčem v Franciji“
I – Uvod
1. Ta postopek se nanaša na izračun določene pomoči („Überbrückungsbeihilfe“, v nadaljevanju: začasna premostitvena pomoč), ki je predvidena s kolektivno pogodbo in se plača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
II – Pravni okvir
A – Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (2)
2. Člen 7(4) navedene uredbe določa:
„Vsaka določba kolektivne ali individualne pogodbe ali druge kolektivne ureditve, ki se nanaša na dostop do zaposlitve, zaposlitev, plačilo in druge delovne pogoje in odpustitev z dela, je nična, če predvideva ali dopušča diskriminatorne pogoje za delavce, ki so državljani drugih držav članic.“
B – Nacionalna ureditev
3. Po podatkih, ki niso bili predmet ugovorov, ki jih je predložitveno sodišče navedlo v predložitvenem sklepu, predstavnik nemške vlade pa na obravnavi, velja v Nemčiji pravo, ki bo predstavljeno v nadaljevanju.
4. Pri francoskih silah, nameščenih na nemškem ozemlju, so bili vse do njihovega umika zaposleni civilni delavci, katerih delodajalec so bile francoske oborožene sile. Plačo so izplačevali organi Zvezne republike Nemčije v imenu in za račun francoskih oboroženih sil. Po francosko-nemški konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju se je davčno pravo, ki se uporabi za plačo, določilo glede na stalno bivališče delavca. Posledično nemški organi delavcem s stalnim bivališčem v Franciji od bruto plačila niso odtegnili davka na plače, temveč so jim izplačevali višje zneske v primerjavi z delavci s stalnim bivališčem v Nemčiji. Znesek, ki ga je izplačal nekdanji delodajalec, je bil obdavčen v Franciji.
5. Začasna premostitvena pomoč je socialna pomoč, ki jo Zvezna republika Nemčija izplača v svojem imenu in iz svojih proračunskih virov nekdanjim delavcem „francoskih sil, nameščenih na nemškem ozemlju“, na podlagi Tarifvertrag vom 31. August 1971 zur sozialen Sicherung der Arbeitnehmer bei den Stationierungsstreitkräften im Gebiet der Bundesrepublik Deutschland (kolektivna pogodba z dne 31. avgusta 1971 o socialni varnosti zaposlenih pri zavezniških silah, nameščenih na nemškem ozemlju, v nadaljevanju: kolektivna pogodba o socialni varnosti), potem ko je bila zaradi umika navedenih sil iz Nemčije njihova pogodba o zaposlitvi razveljavljena.
6. Po določbah kolektivne pogodbe o socialni varnosti, ki se uporabljajo za spor o glavni stvari, se znesek začasne premostitvene pomoči izračuna na enak način za vse upravičence. Navedeni izračun se dejansko opravi tako, da se pri običajnem osnovnem plačilu, ki pripada delavcu na dan odpustitve z dela za ves koledarski mesec, poleg pomoči za primer brezposelnosti, ki jo je dejansko prejel, upošteva fiktivno izračunani nemški davek na plače, in sicer po davčnih merilih, ki veljajo na dan izplačila začasne premostitvene pomoči. Nemški davek na plače, izračunan fiktivno, se torej upošteva tudi za primere nekdanjih delavcev s stalnim bivališčem v Franciji, ki jim v obdobju zaposlitve ni bil odtegnjen navedeni davek, ki ga predvideva nemško pravo.
7. Tako izračunana začasna premostitvena pomoč je za upravičence, ki stalno bivajo v Nemčiji, z izjemo neobdavčljivega zneska podvržena plačilu davka. Upravičenci, ki živijo v Franciji, morajo na navedeno pomoč plačati francoski davek. Člen 4(4), drugi stavek, kolektivne pogodbe o socialni varnosti določa: „Če se začasna premostitvena pomoč izplača dodatno k pomoči Bundesanstalt für Arbeit (Zvezni zavod za zaposlovanje) […], ji je treba dodati znesek, ki je potreben za pokritje davka na plače“. Po besedah predstavnika nemške vlade na obravnavi je posledica „tega povečanja nevtralizacija morebitnega obdavčenja. V tem pogledu ni pomembno, katera od držav članic pobere navedeni davek. […] V Nemčiji je upravičenec vedno v takem položaju, da z davkom ni ekonomsko obremenjen. V tem primeru se lahko davek, ki ga mora [tožnik v glavni stvari] plačati v Franciji na začasno premostitveno pomoč, povrne. Za to zadostuje že dokazilo o plačanem davku. Domače in tuje osebe se v zvezi z davki, ki jih je treba dejansko plačati, dosledno obravnavajo na enak način“.
III – Dejstva, postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
8. Gerard Merida je francoski državljan in stanuje v Franciji. Vse do odpustitve z dela je delal pri francoskih oboroženih silah, nameščenih v Nemčiji. Ob koncu pogodbe o zaposlitvi je G. Merida glede na kolektivno pogodbo o socialni varnosti prejel začasno premostitveno pomoč. Znesek pomoči je bil izračunan v skladu z navedeno pogodbo, torej tako, da sta se poleg nekdanjega bruto prejemka upoštevala pomoč za primer brezposelnosti, ki je bila dejansko prejeta v Franciji, in fiktivno izračunani nemški davek na plače. Tako izračunana začasna premostitvena pomoč za G. Merido bi morala biti po veljavni konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja obdavčena v Franciji kot plača in torej podvržena francoski obdavčitvi.
9. Ker je G. Merida menil, da je zaradi odbitka fiktivno izračunanega nemškega davka na plače v primerjavi z delavci s stalnim bivališčem v Nemčiji nedopustno prikrajšan, je vložil tožbo proti Zvezni republiki Nemčiji. Pristojno Arbeitsgericht (delovno sodišče) in Landesarbeitsgericht (višje regionalno delovno sodišče) sta zavrnili tožbo in pritožbo. Pred Bundesarbeitsgericht (zveznim delovnim sodiščem) je G. Merida vložil zahtevek za revizijo sklepa Landesarbeitsgericht. Bundesarbeitsgericht dvomi, da je kolektivna pogodba o socialni varnosti glede načina izračuna začasne premostitvene pomoči v primerih, kot je v postopku v glavni stvari, v skladu s pravom Skupnosti na področju prostega gibanja delavcev. Zaradi tega je Bundesarbeitsgericht s sklepom z dne 27. junija 2002 prekinilo odločanje in Sodišču poslalo naslednje vprašanje za predhodno odločanje:
„Ali je s tem, da je treba pri določanju osnove za izračun premostitvene pomoči v primeru iz člena 4, točka 1(b), Tarifvertrag zur sozialen Sicherung der Arbeitnehmer bei den Stationierungsstreitkräften im Gebiet der Bundesrepublik Deutschland (‚TV SozSich‘)[(kolektivne pogodbe o socialni varnosti zaposlenih pri zavezniških silah, nameščenih na ozemlju Zvezne republike Nemčije)] (člen 4, točka 3(b), drugi stavek, TV SozSich) upoštevati nemški davek na plače, kršen člen 39 ES, če nekdanji delavec stalno biva v tujini, kjer je tudi davčni zavezanec?“
IV – Vprašanje za predhodno odločanje
A – Glavne trditve strank
10. G. Merida in Komisija menita, da so upravičenci do začasne premostitvene pomoči, ki stalno bivajo v Franciji, žrtve posredne diskriminacije zaradi odbitka fiktivno izračunanega nemškega davka na plače. Iz načina izračuna začasne premostitvene pomoči izhaja, da navedeni upravičenci prejemajo skupno nižji znesek od zneska, ki so ga prej prejemali od nekdanjega delodajalca. Razen odbitka fiktivno izračunanega nemškega davka na plače in pomoči za primer brezposelnosti delavec, za katerega velja zaradi nemškega bivališča nemško davčno pravo, ni deležen nobenega drugega odbitka od začasne premostitvene pomoči. Nasprotno morajo upravičenci s stalnim bivališčem v Franciji poleg fiktivno izračunanega nemškega davka na plače dodatno plačati tudi dejanski francoski davek na začasno premostitveno pomoč. Vendar je po mnenju G. Meride in Komisije namen začasne premostitvene pomoči, da v prvem letu po prenehanju delovnega razmerja vzdržuje celovitost plače, ki jo je plačeval nekdanji delodajalec. To je zagotovljeno upravičencem s stalnim bivališčem v Nemčiji. Na podlagi konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju so imeli upravičenci s stalnim bivališčem v Franciji višjo plačo, ker so bile pomoči delodajalca podvržene še plačilu davka v Franciji. Vendar je glede začasne premostitvene pomoči znesek bruto plače sedaj zmanjšan za fiktivno izračunani nemški davek na plače in za dejanski francoski davek. Tega manj ugodnega položaja naj ne bi upravičil razlogi upravne poenostavitve. Načelo prostega gibanja delavcev iz člena 39 ES ne sme biti omejeno zaradi tega.
11. Po mnenju Zvezne republike Nemčije izračun zneska začasne premostitvene pomoči z odbitkom fiktivno izračunanega nemškega davka na plače ni diskriminatoren v primerih, kot je primer G. Meride. Glede tega slednja navaja zlasti razloge upravne poenostavitve in dejstvo, da namen začasne premostitvene pomoči ni izplačevanje plače tudi v primeru brezposelnosti. Predstavnik nemške vlade je na obravnavi poudaril, da začasna premostitvena pomoč pomeni bolj prostovoljno socialno pomoč, ki jo Zvezna republika Nemčija izplača nekdanjim delavcem iz drugih držav, katere namen je „ublažiti socialne posledice procesa preusmerjanja“ v primeru brezposelnosti, in da je to „določena socialna podpora v obliki socialne pomoči“. Začasna premostitvena pomoč se torej izračuna na enak način za vse upravičence. Pravo Skupnosti ne utemeljuje nobene pravice z ugodnejšim obravnavanjem obmejnih delavcev v primerjavi z delavci, ki stalno bivajo v domači državi. Na obravnavi je Zvezna republika Nemčija v nadaljevanju navedla, da je začasna premostitvena pomoč kot taka načeloma še obdavčljiva, tudi za upravičence s stalnim bivališčem v Nemčiji. Vendar se morebitni dolgovani davki ob izračunu začasne premostitvene pomoči „nevtralizirajo“ z ustreznim povečanjem pomoči. To pravilo velja tudi za davke, ki se v Franciji plačajo na začasno premostitveno pomoč
B – Presoja
1. Oblikovanje vprašanja za predhodno odločanje
12. Predložitveno sodišče dvomi o skladnosti člena 4, točka 3(b), drugi stavek, kolektivne pogodbe o socialni varnosti s členom 39 ES, ker ta določba sporazuma zajema „določitev osnove za izračun“ (verjetno je treba razumeti izračun zneska) začasne premostitvene pomoči – tudi za upravičence s stalnim bivališčem v Franciji – z odbitjem fiktivno izračunanega nemškega davka na plače. Zato prosi za razlago člena 39 ES. Vendar pomoči, določene s kolektivno pogodbo, kot je začasna premostitvena pomoč, spadajo na področje uporabe prepovedi diskriminacije iz člena 7(4) Uredbe št. 1612/68. V podobnih zadevah je Sodišče do sedaj preučilo skupaj Pogodbo ES in Uredbo št. 1612/68 ter ugotovilo, da uredba podrobneje izvaja pravice delavcev na podlagi člena 39 ES v tem smislu, da gre za obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja in/ali iz kolektivne pogodbe(3).
13. Glede na to predlagamo, da se vprašanje za predhodno odločanje preoblikuje tako:
„Ali je treba člena 39 ES in 7(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti razlagati v tem smislu, da nasprotujeta določbi nacionalne kolektivne pogodbe, po kateri se višina socialne pomoči, kot je zadevna ‚začasna premostitvena pomoč‘ v postopku v glavni stvari, izračuna za upravičence s stalnim bivališčem v drugi državi članici, ki so v slednji tudi dolžni plačevati davke, tako da se poleg nekdanje bruto plače upošteva fiktivno izračunani nacionalni davek na plače, čeprav na podlagi konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju navedenim upravičencem v celotnem obdobju njihovega delovnega razmerja ni bil odtegnjen nikakršen nacionalni davek na plače?“
2. Razlaga členov 39 ES in 7(4) Uredbe št. 1612/68
a) Vprašanje morebitne diskriminacije zaradi dejanskega dvojnega obdavčevanja
14. G. Merida in Komisija vidita v tem, da se pri izračunu začasne premostitvene pomoči, namenjene upravičencem s stalnim bivališčem v Franciji, upošteva fiktivno izračunani nemški davek na plače, čeprav je treba na navedeno pomoč ponovno plačati davek v Franciji, nedopustno diskriminacijo. Očitno se vprašanje nacionalnega sodišča za predhodno odločanje nanaša tudi na ta vidik, če temelji na obdavčitvi v Franciji.
15. V tem pogledu je treba najprej ugotoviti, da če naj bi bila kolektivna pogodba o socialni varnosti podlaga za morebitno diskriminacijo, je predložitveno sodišče ni v celoti povzelo. Zvezna republika Nemčija je šele na obravnavi, ob navajanju ustreznega odlomka iz kolektivne pogodbe, – brez nasprotovanj – razložila, da je začasna premostitvena pomoč obdavčljiva tudi za upravičence v Nemčiji, vendar so se ti davki povrnili, in da bi tudi upravičenci s stalnim bivališčem v Franciji lahko zahtevali navedeno povračilo. S tem je diskriminacija upravičencev s stalnim bivališčem v Franciji, ki izhaja iz skoraj „dvojnega“ obdavčevanja (fiktivno obdavčevanje v Nemčiji in dejansko v Franciji), ki sta jo G. Merida in Komisija očitno predpostavljala v svojih trditvah in za katero je predložitveno sodišče menilo, da je mogoča, brezpredmetna.
b) Vprašanje morebitne diskriminacije zaradi dejstva, ker znesek začasne premostitvene pomoči, namenjene upravičencem s stalnim bivališčem v Franciji, ne ustreza znesku, ki ga je izplačeval njihov nekdanji delodajalec
16. Za izračun začasne premostitvene pomoči se poleg osnovne bruto plače posameznika za vse upravičence, ne glede na njihovo bivališče v Nemčiji, upošteva fiktivno izračunani nemški davek na plače, ki ga je dolžna plačati primerljiva oseba s stalnim bivališčem v Nemčiji. Za upravičence s stalnim bivališčem v Franciji to pomeni manj ugoden položaj v primerjavi z upravičenci, ki bivajo v Nemčiji, ker znesek začasne premostitvene pomoči za prve ne ustreza znesku, ki ga je izplačeval njihov nekdanji delodajalec, kar pa ne velja za druge.
17. Postavlja se vprašanje, ali je v tem posredna diskriminacija, ki jo prepovedujeta člena 39 ES in 7(4) Uredbe št. 1612/68.
18. Člena 39 ES in 7(4) Uredbe št. 1612/68 ne prepovedujeta samo diskriminacije na podlagi državljanstva, temveč tudi vse prikrite oblike diskriminacije, ki z uporabo drugih razlikovalnih meril dejansko pripeljejo do enakega rezultata(4). Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba šteti, da je določba nacionalnega prava, razen če je objektivno utemeljena in sorazmerna z zasledovanim ciljem, posredno diskriminatorna, če že po svoji naravi lahko bolj vpliva na delavce migrante kakor na domače delavce in posledično lahko prikrajša zlasti prvonavedene(5).
19. Kolektivna pogodba o socialni varnosti sicer ne razlikuje med upravičenci do začasne premostitvene pomoči glede na državljanstvo, vendar pa lahko ima kljub temu različne posledice glede na to, ali delavec med prejemanjem začasne premostitvene pomoči biva v Nemčiji ali v Franciji. Državljani neke države veliko pogosteje stalno bivajo v svoji državi kot nekdanji delavci migranti, tako da se tako merilo nagiba k oškodovanju nekdanjih obmejnih delavcev(6). Torej bi lahko šlo za primer posredne diskriminacije.
20. Posredna diskriminacija pomeni uporabo različnih pravil za primerljive položaje ali uporabo istega pravila za različne položaje in dejstvo, da tega ni mogoče upravičiti z razliko ali objektivnim namenom(7). Način izračuna začasne premostitvene pomoči bi lahko pomenil pravilo, ki se uporablja za različne položaje.
21. Sodišče je obstoj posredne diskriminacije največkrat presodilo s pomočjo namena vsakokratnega spornega ukrepa(8).
22. Na podlagi trditve, sprejemljive v tem delu, ki jo je Zvezna republika Nemčija navedla na obravnavi, namen začasne premostitvene pomoči ni ohranitev ravni osebnih dohodkov v primeru brezposelnosti, temveč dodelitev javne socialne pomoči, neodvisne od delovnega razmerja, katere namen je ublažitev socialnih posledic brezposelnosti. To izhaja iz dejstva, da se pomoč ne daje v imenu nekdanjega delodajalca, temveč v imenu tretjega, in sicer Zvezne republike Nemčije, iz njenih virov in brez nasprotne dajatve oziroma protistoritve.
23. Zdi se, da je v skladu z navedenim namenom, da se navedena socialna pomoč izračuna na enak način za primerljive upravičence s stalnim bivališčem na nacionalnem ozemlju in s stalnim bivališčem v drugi državi članici, torej tako, da se pri tem upošteva fiktivno izračunani nemški davek na plače.
24. Seveda iz tega sledi, da znesek začasne premostitvene pomoči, namenjen upravičencem s stalnim bivališčem v Franciji, ne ustreza znesku, ki jim ga je plačeval njihov nekdanji delodajalec. Navedeni višji nominalni znesek delavcev s stalnim bivališčem v Franciji je bil zgolj naravna posledica okoliščine, da so bili njihovi dohodki v obdobju zaposlitve oproščeni plačila nemškega davka na plače na podlagi konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
25. Glede na sodno prakso Sodišča je taka razlika v položaju davčnih zavezancev s stalnimi bivališči v različnih državah članicah, ki se nanaša na konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, združljiva s pravom Skupnosti, če izhaja predvsem iz razlik med davčnimi stopnjami zadevnih držav članic, ki so v pristojnosti držav članic(9). Iz tega, da je različno obravnavanje, kot je v zadevi v glavni stvari primer zaposlenih delavcev z bivališčem v Nemčiji in Franciji, v skladu s pravom Skupnosti, ni mogoče sklepati, da se mora to izraziti pri izračunu javne socialne pomoči, neodvisne od delodajalca, katere namen je ublažiti socialne posledice brezposelnosti.
26. Primerno je torej ugotoviti, da člena 39 ES in 7(4) Uredbe št. 1612/68 ne nasprotujeta temu, da se začasna premostitvena pomoč za upravičence s stalnim bivališčem v Franciji izračuna v skladu s kolektivno pogodbo o socialni varnosti, če začasna premostitvena pomoč pomeni javno socialno pomoč, neodvisno od delodajalca, katere namen je ublažiti socialne posledice brezposelnosti.
V – Sklepni predlogi
27. Po vsem navedenem Sodišču predlagamo, naj o vprašanju za predhodno odločanje odloči, kot sledi:
„Člena 39 ES in 7(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta določbi nacionalne kolektivne pogodbe, na podlagi katere se znesek socialne pomoči, kot je zadevna ‚začasna premostitvena pomoč‘ v postopku v glavni stvari, izračuna za upravičence s stalnim bivališčem v drugi državi članici, ki so v slednji tudi dolžni plačevati davke, tako da se poleg nekdanje bruto plače upošteva fiktivno izračunani nacionalni davek na plače, čeprav na podlagi konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju navedenim upravičencem v celotnem obdobju njihovega delovnega razmerja ni bil odtegnjen nikakršen nacionalni davek na plače, če se davek na začasno premostitveno pomoč, ki ga je treba plačati v drugi državi članici, povrne, kot se povrne po potrebi tudi davek, ki ga je treba plačati v svoji državi.“
1 – Jezik izvirnika: nemščina
2 – UL L 257, str. 2.
3 – Sodbe z dne 8. maja 1990 v zadevi Biehl proti Davčni upravi (C-175/88, Recueil, str. I-1779); z dne 23. februarja 1994 v zadevi Scholz (C-419/92, Recueil, str. I-505) in z dne 15. januarja 1998 v zadevi Schöning-Kougebetopoulou (C-15/96, Recueil, str. I-47).
4 – Sodbe z dne 12. februarja 1974 v zadevi Sotgiu (152/73, Recueil, str. 153, točka 11); 23. maja 1996 v zadevi O'Flynn (C-237/94, Recueil, str. I-2617, točka 17) in 27. novembra 1997 v zadevi Meints (C-57/96, Recueil, str. I-6689, točka 44).
5 – Sodbi z dne 12. septembra 1996 v zadevi Komisija proti Belgiji (C-278/94, Recueil, str. I-4307) in O'Flynn, zgoraj navedeni v opombi 4.
6 – Sodba Meints, navedena zgoraj v opombi 4, in sodba z dne 24. septembra 1998 v zadevi Komisija proti Franciji (C-35/97, Rec. str. I-5325).
7 – Glej, ex multis, na primer, sodbe o davčnem obravnavanju nerezidentov z dne 14. februarja 1995 v zadevi Schumacker (C-279/93, Recueil, str. I-225); z dne 11. avgusta 1995 v zadevi Wielockx (C-80/94, Recueil, str. I-2493); z dne 27. junija 1996 v zadevi Asscher (C-107/94, Recueil, str. I-3089) in z dne 14. septembra 1999 v zadevi Gschwind (C-391/97, Recueil, str. I-5451, točke 21 in naprej); glej še sodbi Meints, zgoraj navedena v opombi 4, točka 45, in O'Flynn, zgoraj navedena v opombi 4, točka 20.
8 – Glej na primer nedavno sodbi z dne 23. oktobra 2003 v zadevi Schönheit in Becker (C-4/02 in C-5/02, Recueil, str. I-12575, točki 84 in 95).
9 – Sodbi z dne 12. maja 1998 v zadevi Gilly (C-336/96, Recueil, str. I-2793) in z dne 12. decembra 2002 v zadevi De Groot (C-385/00, Recueil, str. I-11819).