Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

JÁNA MAZÁKA,

predstavljeni 25. junija 2009(1)

Zadeva C-247/08

Gaz de France – Berliner Investissement SA

proti

Bundeszentralamt für Steuern

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija))

„Svoboda ustanavljanja – Področje uporabe Direktive 90/435/EGS – Pojem ,družba države članice‘ – Družba francoskega prava ,société par actions simplifiée‘“





1.        Vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija), sta pozornost Sodišča ponovno usmerili na Direktivo Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic(2).

2.        Tokrat gre za vprašanje razlage člena 2(a) Direktive 90/435 v povezavi s Prilogo k tej direktivi in, odvisno od odgovora na prvo vprašanje, za morebitno neskladnost te direktive s primarnim pravom Skupnosti.

I –    Pravni okvir

A –    Pravo Skupnosti

Direktiva 90/435

3.        V skladu s členom 2 Direktive 90/435 za namene te direktive „družba države članice“ pomeni vsako družbo, ki izpolnjuje tri kumulativne pogoje. Prvič, družba mora imeti eno od oblik, naštetih v Prilogi k Direktivi 90/435. Drugič, v skladu z davčno zakonodajo države članice se mora ta družba šteti za davčne namene za rezidenta te države in se pod pogoji sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenem s tretjo državo, ne sme šteti za rezidenta za davčne namene zunaj Evropske skupnosti. Tretjič, družba mora biti brez možnosti izbire ali oprostitve zavezanka za enega od davkov, navedenih v členu 2(1)(c) Direktive 90/435, ali kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti katerega od teh davkov.

4.        Za Francijo so bili v točki (f) prvotne različice Priloge k Direktivi 90/435 navedeni „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“ ter industrijske in gospodarske ustanove in podjetja.

5.        V skladu s členom 3(1)(a) Direktive 90/435 se družbi države članice, ki ima najmanj 25-odstotni delež v kapitalu družbe druge države članice, za namene uporabe te direktive pripiše status „matične družbe“. Zato je v skladu s členom 5(1) te direktive dobiček, ki ji ga distribuira njena odvisna družba, „oproščen pri viru odtegnjenega davka“.

Direktiva 2003/123/ES

6.        V skladu s členom 1, točka 6, Direktive Sveta 2003/123/ES z dne 22. decembra 2003 o spremembah Direktive 90/435/EGS(3) je bila Priloga k Direktivi 90/435 nadomeščena z besedilom iz Priloge k Direktivi 2003/123. Po tej spremembi se točka (f)(4) te priloge, ki se nanaša na Francosko republiko, glasi:

„[D]ružbe, ki so v skladu s francosko zakonodajo znane pod imenom ,société anonyme‘, ,société en commandite par actions‘, ,société à responsabilité limitée‘, ,sociétés par actions simplifiées‘, ,sociétés d'assurances mutuelles‘, ,caisses d'épargne et de prévoyance‘, ,sociétés civiles‘, ki so samodejno zavezane davku od dobička pravnih oseb, ,coopératives‘, ,unions de coopératives‘, industrijska in trgovinska javna podjetja in ustanove, ter druge družbe, ustanovljene v skladu s francosko zakonodajo, zavezane francoskemu davku od dobička pravnih oseb.“

7.        V uvodni izjavi 4 Direktive 2003/123 je v zvezi s to spremembo Direktive 90/435 navedeno:

„(4) Člen 2 Direktive 90/435/EGS opredeljuje družbe, ki sodijo v obseg njenega delovanja. Priloga vsebuje seznam družb, za katere se direktiva uporablja. Nekatere oblike družb niso vključene na seznam iz Priloge, čeprav so rezidenti za davčne namene v določeni državi članici in so v njej zavezane plačilu davka od dobička pravnih oseb. Področje uporabe Direktive 90/435/EGS se zato razširi na druge subjekte, ki lahko opravljajo čezmejne dejavnosti v Skupnosti in ki izpolnjujejo vse pogoje iz te direktive.“

8.        V skladu s členom 2(1) Direktive 2003/123 morajo države članice prenesti to direktivo v notranje pravo najpozneje do 1. januarja 2005.

B –    Nacionalna ureditev

Zakon o davku na prihodek

9.        V členu 44d zakona o davku na dohodke, v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: EStG 1999), je določeno:

„1.      Na zahtevo davčnega zavezanca se davek na dohodke iz premoženja ne zaračuna na dohodke iz premoženja […], ki jih prejme matična družba, ki na nacionalnem ozemlju nima ne sedeža ne uprave, in ki izhajajo iz delitve dobička kapitalske družbe, ki je neomejeno davčno zavezana v smislu člena 1(1)(1) zakona o davku od dobička pravnih oseb, ali iz povračila davka od dobička pravnih oseb.

2.      ,Matična družba‘ v smislu odstavka 1 pomeni družbo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2 Direktive 90/435, navedene v Prilogi 7 k temu zakonu, in ki lahko na datum, na kateri davek na dobiček iz kapitala v skladu s členom 44(1), drugi pododstavek, zapade v plačilo, dokaže neposredno udeležbo v višini najmanj ene četrtine nominalnega kapitala v neomejeno davčno zavezani kapitalski družbi. Poleg tega mora dokazati, da je bila udeležena neprekinjeno dvanajst mesecev.“

10.      V prilogi k EStG 1999 je povzeta vsebina člena 2 in Priloge k Direktivi 90/435.

II – Dejansko stanje

11.      Družba Gaz de France – Berliner Investissement SA (v nadaljevanju: tožeča stranka v postopku v glavni stvari) s sedežem v Franciji je bila do leta 2002 družba v pravni obliki „société par actions simplifiée“ (SAS)(5). Leta 2002 je postala „société anonyme“ (SA). Je edina družbenica družbe Gaz de France Deutschland GmbH, ki ima sedež v Berlinu (Nemčija) (v nadaljevanju: G-GmbH).

12.      Družba G-GmbH je leta 1999 tožeči stranki v postopku v glavni stvari izplačala dobiček. Družba G-GmbH je pri izplačilu tega dobička pri viru odtegnila davek, ki je ustrezal davku na dobiček iz kapitala in solidarnostnemu prispevku, ter ta pri viru odtegnjeni davek nakazala pristojnemu davčnemu uradu.

13.      Nato je tožeča stranka v postopku v glavni stvari pri Bundesamt für Finanzen (zvezni davčni urad, v nadaljevanju: BfF)(6) vložila zahtevek za vračilo tako odtegnjenega davka na dobiček iz kapitala in solidarnostnega prispevka.

14.      BfF je z odločbo z dne 6. septembra 1999 zavrnil zahtevano vračilo, z obrazložitvijo, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari ni matična družba v smislu povezanih določb člena 44d(2) EStG 1999 in člena 2 Direktive 90/435, saj naj pravna oblika SAS ne bi bila navedena na seznamu družb, zajetih v členu 2(a) Direktive 90/435, seznam pravnih oblik družb pa naj bi bil izčrpen.

15.      BfF je z odločbo z dne 27. maja 2002 pritožbo tožeče stranke v postopku v glavni stvari zoper to odločbo BfF zavrnil kot neutemeljeno.

16.      Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je menila, da je SAS samo podkategorija SA in da torej spada na področje povezanih določb člena 2(a) in točke (f) Priloge k Direktivi 90/435, čeprav v tej prilogi ni izrecno omenjena, zato je pri Finanzgericht Köln vložila tožbo zoper odločbo BfF z dne 27. maja 2002.

III – Vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem

17.      Finanzgericht Köln je prekinilo odločanje in Sodišču v skladu s členom 234 ES v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

1. Ali je treba člen 2(a) v povezavi s točko (f) Priloge k Direktivi 90/435 razlagati tako, da je tudi francosko družbo v pravni obliki „société par actions simplifiée“ že v letih pred letom 2005 mogoče obravnavati kot „družbo države članice“ v smislu te direktive, in jo je tako treba glede dobička, ki ji ga je razdelila ena od njenih nemških hčerinskih družb v letu 1999, v skladu s členom 5(1) Direktive 90/435 oprostiti odtegnitve davka pri viru?

2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali člen 2(a) v povezavi s točko (f) Priloge k Direktivi 90/435 krši člena 43 ES in 48 ES ali člena 56(1) ES in člen 58(1)(a) in (3) ES, in sicer v delu, v katerem v povezavi s členom 5(1) Direktive 90/435 sicer pri razdelitvi dobička nemške hčerinske družbe določa oprostitev odtegnitve davka pri viru za francosko matično družbo v pravni obliki société anonyme, société en commandite par actions ali société à responsabilité limitée, za francosko matično družbo v pravni obliki société par actions simplifiée pa tega ne določa?

18.      Pisna stališča so predložile tožeča stranka v postopku v glavni stvari, nemška in italijanska vlada, vlada Združenega kraljestva in Komisija.

19.      Zastopniki tožeče stranke v postopku v glavni stvari, nemške vlade, vlade Združenega kraljestva in Komisije so se udeležili obravnave 30. aprila 2009.

IV – Pravna presoja

A –    Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe

20.      Italijanska vlada navaja morebitno nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe z obrazložitvijo, da Sodišče nima bistvenih elementov, da bi lahko presodilo ustreznost tega predloga za rešitev spora o glavni stvari. Vprašanji za predhodno odločanje naj bi temeljili na izhodiščni domnevi, da ima SAS enake lastnosti kot družbe francoskega prava, ki so bile na podlagi člena 5(1) Direktive 90/435 vedno oproščene pri viru odtegnjenega davka na dividende. Predložitveno sodišče pa naj ne bi dalo ne pravnih ne dejanskih pojasnil o strukturi in pravni ureditvi SAS ter o drugih vrstah družb, s katerimi se ta primerja.

21.      V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je Sodišče, kadar se vprašanja nacionalnega sodišča nanašajo na razlago prava Skupnosti, načeloma dolžno odločati.(7) Predlog za sprejetje predhodne odločbe lahko zavrne le v izjemnih primerih, zlasti kadar Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja.(8)

22.      Menim, da v tem primeru ni tako. Kot sem že navedel v točki 2 teh sklepnih predlogov, se vprašanji za predhodno odločanje nanašata na razlago člena 2(a) Direktive 90/435 v povezavi z njeno prilogo. Sodišče ima za to dovolj dejanskih in pravnih elementov. Primerjava, ki jo omenja italijanska vlada, med SAS in drugimi vrstami družb francoskega prava, ki so bile na podlagi člena 5(1) Direktive 90/435 vedno oproščene pri viru odtegnjenega davka na dividende, bi pomenila razlago nacionalnega prava, kar ni naloga Sodišča.

23.      Iz navedenega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

B –    Prvo vprašanje za predhodno odločanje

24.      Predložitveno sodišče želi s tem vprašanjem izvedeti, ali je pravno obliko SAS, ki je bila v francosko pravo uvedena šele leta 1994, mogoče šteti za „družbo države članice“ v smislu člena 2(a) Direktive 90/435, čeprav v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, to je leta 1999, ni bila izrecno navedena v točki (f) Priloge k Direktivi 90/435.

25.      Nemška in italijanska vlada ter vlada Združenega kraljestva menijo, da je na to vprašanje treba odgovoriti nikalno. Vse tri načeloma izhajajo iz predpostavke, da je v skladu s splošnim načelom pravne varnosti seznam družb v Prilogi k Direktivi 90/435 izčrpen.

26.      Tožeča stranka v postopku v glavni stvari in Komisija pa Sodišču predlagata, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori pritrdilno. Strinjata se, da dobesedna razlaga Direktive 90/435 ne omogoča pritrdilnega odgovora. Vendar pa naj bi namen, cilji in zgradba Direktive 90/435 narekovali razlago, po kateri bi SAS spadala na področje uporabe te direktive.

Presoja

27.      Da so družbe oproščene pri viru odtegnjenega davka na dobiček, ki ga odvisna družba izplača svoji matični družbi, v smislu člena 5 Direktive 90/435, morajo izpolnjevati tri kumulativne pogoje iz člena 2 te direktive. V tem primeru je sporen pogoj, da ima družba eno od pravnih oblik, naštetih v Prilogi k Direktivi 90/435.

28.      Očitno je, da pravne oblike SAS v prvotni različici Priloge k Direktivi 90/435 za Francosko republiko ni bilo, saj je bila v francosko pravo gospodarskih družb uvedena šele leta 1994. Prav tako je očitno, da je bila ta pravna oblika družb izrecno uvedena v besedilo te priloge z Direktivo 2003/123. Postavlja se vprašanje, ali bi bilo kljub tem dejstvom z razlago člena 2(a) Direktive 90/435, v povezavi z določbo točke (f) njene priloge, mogoče ugotoviti, da tudi SAS spada na področje uporabe te direktive v prvotni različici.

29.      Popolnoma dobesedna razlaga Direktive 90/435 bi dala nikalen odgovor. Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da dobesedna razlaga ni zadostna. Pri odgovoru na vprašanje nacionalnega sodišča je treba upoštevati besedilo določbe, katere razlago se zahteva, ter cilje in sistem Direktive.(9)

30.      Sodišče je večkrat opisalo cilje te direktive, pri čemer se je oprlo na preambulo Direktive 90/435. Navedlo je, da je namen Direktive 90/435, kot izhaja zlasti iz njene uvodne izjave 3, z uvedbo skupnega sistema odpraviti manj ugoden položaj sodelovanja med družbami iz različnih držav članic v primerjavi s sodelovanjem med družbami iz iste države članice in tako olajšati povezovanje družb v skupine na ravni Skupnosti.(10)

31.      Vendar se v Direktivi 90/435 ne prizadeva, da bi se uvedel ta skupni sistem za vse družbe držav članic. V tem pogledu je člen 2 Direktive 90/435 neke vrste filter. Komisija je v pisnih stališčih opisala namen tega filtra. Po njenem mnenju naj bi bil cilj člena 2(a) Direktive 90/435 v povezavi z določbo točke (f) Priloge k prvotni različici te direktive izključiti osebne družbe z njenega področja uporabe.

32.      Lahko se vprašamo, ali je primerno uporabiti zakonodajno tehniko, pri kateri gre za naštevanje konkretnih pravnih oblik družb v različnih državah članicah, za katero so se odločili avtorji Direktive 90/435, da bi dosegli navedeni cilj, čeprav so se za to zakonodajno tehniko naštevanja odločili zato, da bi se izognili različnim razlagam izrazov „kapitalska družba“ in „osebna družba“ v različnih državah članicah.

33.      Zakonodajna tehnika naštevanja skupnostni ureditvi namreč ne daje zadostne prognostične razsežnosti. Ni dovolj usmerjena v prihodnost in skupnostni ureditvi ne omogoča, da bi se prilagodila spremembam v nacionalni ureditvi. Ta zakonodajna tehnika ne upošteva dejstva, da se notranji pravni red držav članic nenehno spreminja.

34.      Te pomanjkljivosti zakonodajne tehnike naštevanja, ki je bila uporabljena v Direktivi 90/435, po mojem mnenju ni mogoče zgladiti ne z razlago ne z uporabo po analogiji, saj mora vsako spremembo upoštevnih pravil nacionalnega prava spremljati sprememba pravil Skupnosti. Če bi dopustili nasprotno, bi po mojem mnenju zakonodajni postopek nadomestili z razlagalnimi metodami.

35.      Zdi se, da so se avtorji Direktive 90/435 zavedeli omejitev uporabljene zakonodajne tehnike naštevanja, saj so pri posodobitvi Direktive 90/435 z Direktivo 2003/123 določbi točke (f) Priloge k Direktivi 90/435 dodali nove pravne oblike družb in tudi pripis „ter druge družbe, ustanovljene v skladu s francosko zakonodajo, zavezane francoskemu davku od dobička pravnih oseb“(11), ki bo v prihodnosti preprečil podobne težave, kot so se pojavile pri SAS v zadevi v glavni stvari.

36.      Tudi predlog Komisije za Direktivo 2003/123(12) bi lahko ponudil uporabne elemente za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje. V točki 12 obrazložitve tega predloga je Komisija navedla, da se Direktiva 90/435 uporablja samo za podjetja, navedena na priloženem seznamu. Iz točke 13 obrazložitve tega predloga izhaja, da je namen predloga direktive o spremembah Direktive 90/435 razširiti področje uporabe Direktive 90/435, tako da se dopolni seznam subjektov, ki je priložen k tej direktivi in bo tako pokrival nove, poimensko navedene pravne oblike.

37.      Tožeča stranka v postopku v glavni stvari in Komisija sta v trditvah poudarili, da je bila SAS v francoskem pravu ustvarjena po zgledu SA, to je oblike družbe, ki je bila od nekdaj navedena v Prilogi k Direktivi 90/435, tako da naj bi bila SAS samo posebna oblika SA. V zvezi s tem ne mislim, da mora o tem odločati Sodišče, ker bi to vključevalo razlago nacionalne zakonodaje. Morda pa je prav opozoriti, da celo francoski strokovnjaki menijo, da „[…] se zdi, da se za novo družbo ne uporablja skupnostna ureditev, ki se strogo nanaša na gospodarske družbe – naštete direktive –, ker v tej ureditvi niso nikoli omenjene ‚sociétés par actions‘ na splošno (družbe, ki imajo osnovni kapital razdeljen na delnice), ampak samo ‚sociétés anonymes‘ (delniške družbe) in ‚sociétés en commandite par action‘ (komanditne delniške družbe). Če je nova družba res ‚sociétés par actions‘, kot je razvidno iz njenega imena, ni ne ‚société anonyme‘ ne ‚commandite‘.“(13)

38.      Iz navedenega izhaja, da bi Sodišče po mojem mnenju moralo odgovoriti na prvo vprašanje, da je treba člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi z določbo točke (f) njene priloge razlagati tako, da je „družba države članice“ v smislu te direktive lahko samo družba, ki ima eno od pravnih oblik, izrecno navedenih v točki (f) Priloge k Direktivi 90/435.

C –    Drugo vprašanje za predhodno odločanje

39.      Drugo vprašanje, postavljeno, če bi Sodišče nikalno odgovorilo na prvo vprašanje, se nanaša na dvom predložitvenega sodišča o skladnosti člena 2(a) Direktive 90/435 v povezavi z določbo točke (f) Priloge k tej direktivi s členoma 43 ES in 48 ES ali členoma 56(1) ES in 58(1)(a) in (3) ES, in sicer v delu, v katerem v povezavi s členom 5(1) Direktive 90/435 pri razdelitvi dobička nemške hčerinske družbe določa oprostitev odtegnitve davka pri viru za francosko matično družbo v pravni obliki „société anonyme“, “société en commandite par actions“ ali “société à responsabilité limitée“, za francosko matično družbo v pravni obliki SAS pa tega ne določa.

40.      Od vseh, ki so predložili pisna stališča, samo tožeča stranka v postopku v glavni stvari meni, da je treba pritrdilno odgovoriti na to vprašanje. Trdi, da je člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi z določbo točke (f) njene priloge v nasprotju s svobodo ustanavljanja. Po njenem mnenju bi bila z izključitvijo pravne oblike SAS s področja uporabe Direktive 90/435 ta oblika samovoljno postavljena v slabši položaj glede na pravno obliko SA in družbo z omejeno odgovornostjo ali glede na pravne oblike delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo drugih držav članic, ki so naštete v tej direktivi.

41.      Nemška in italijanska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Komisija se strinjajo, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti nikalno. Vendar imajo različna mnenja o tem, katere določbe Pogodbe ES so upoštevne v tem primeru. Po mnenju nemške vlade in vlade Združenega kraljestva bi bilo treba Direktivo 90/435 preučiti z vidika svobode ustanavljanja, torej z vidika členov 43 ES in 48 ES. Nasprotno italijanska vlada meni, da se zdi upošteven samo člen 56 ES, ki se nanaša na prosti pretok kapitala. Komisija pa se v analizi opira na svobodo ustanavljanja in prosti pretok kapitala.

Presoja

42.      Najprej je treba opozoriti, da je namen drugega vprašanja za predhodno odločanje presoditi člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi s točko (f) njene priloge z vidika ustreznih določb Pogodbe in ne, kot navaja tožeča stranka v postopku v glavni stvari, preučiti položaj v Nemčiji v zvezi z oprostitvijo pri viru odtegnjenega davka na dividende, ki jih nemška družba izplača matičnim družbam s sedežem v drugi državi članici, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 90/435. Kljub temu menim, da je treba opozoriti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da člena 43 ES in 48 ES nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki je diskriminatorna do matične družbe nerezidentke(14), ne glede na to, ali matična družba spada na področje uporabe Direktive 90/435 ali ne. Vsekakor mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je tako tudi v tem primeru.

43.      V zvezi z upoštevnimi določbami Pogodbe, z vidika katerih je treba preučiti člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi s točko (f) njene priloge, se strinjam z nemško vlado in vlado Združenega kraljestva, ki menita, da je treba sporne določbe tega člena 2 in te priloge preučiti samo z vidika členov 43 ES in 48 ES.

44.      Res je, da oprostitev pri viru odtegnjenega davka na dividende, ki jih odvisna družba izplača matični družbi, vpliva tudi na prosti pretok kapitala, vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso(15) odločilno merilo za določitev upoštevnih določb Pogodbe obstoj deleža, s katerim matična družba zagotovo vpliva na odločitve odvisne družbe in ki ji omogoča, da opredeljuje svoje dejavnosti. Sodišče je že navedlo, da določba, ki predvideva najmanj 25-odstotni delež matične družbe v odvisni družbi, in tako je v primeru Direktive 90/435, spada na področje uporabe svobode ustanavljanja.(16)

45.      Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je namen svobode ustanavljanja zagotoviti, da so družbe v državi članici gostiteljici obravnavane enako kot družbe te države, tako da prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi sedeža družbe.(17)

46.      Nobenega dvoma ni, da so v prvotni različici Direktive 90/435 ugodnosti pridržane za vrste družb, ki imajo določeno pravno obliko. Samo ta okoliščina pa ne pomeni, da se z Direktivo 90/435 preprečuje državam članicam, da bi matične družbe nerezidentke, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 90/435, obravnavale enako kot družbe rezidentke. Nasprotno, iz sodne prakse Sodišča, navedene v točki 42 teh sklepnih predlogov, izhaja, da če je v nacionalni ureditvi določena oprostitev pri viru odtegnjenega davka na dividende, ki jih nemška družba izplača matičnim družbam rezidentkam, bi morala biti določena tudi za dividende, ki jih nemška družba izplača matičnim družbam nerezidentkam.

47.      Poleg tega je očitno, da ni mogoče govoriti o diskriminaciji na podlagi sedeža družbe, če prvotna različica Direktive 90/435 določa oprostitev pri viru odtegnjenega davka, kadar nemška odvisna družba izplača dobiček francoski matični družbi, ki ima pravno obliko SA, komanditne delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, oprostitve pa ne določa, kadar ima francoska matična družba pravno obliko SAS.

48.      Na podlagi navedenega menim, da bi Sodišče na drugo vprašanje moralo ogovoriti, da člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi s točko (f) njene priloge ne krši členov 43 ES in 48 ES s tem, ko določa oprostitev pri viru odtegnjenega davka, kadar odvisna družba izplača dobiček francoski matični družbi, ki ima eno od pravnih oblik, izrecno navedenih v točki (f) Priloge k tej direktivi.

V –    Predlog

49.      Glede na vse, kar je bilo navedeno, Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Finanzgericht Köln, odgovor:

1.      Člen 2(a) Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic v povezavi s točko (f) njene priloge je treba razlagati tako, da je „družba države članice“ v smislu te direktive lahko samo družba, ki ima eno od pravnih oblik, ki so izrecno navedene v točki (f) Priloge k tej direktivi.

2.      Člen 2(a) Direktive 90/435 v povezavi s točko (f) njene priloge ne krši členov 43 ES in 48 ES s tem, ko določa oprostitev pri viru odtegnjenega davka, kadar odvisna družba izplača dobiček francoski matični družbi, ki ima eno od pravnih oblik, izrecno navedenih v točki (f) Priloge k tej direktivi.

1 – Jezik izvirnika: francoščina.

2– UL L 225, str. 6.

3– UL L 7, str. 41.

4– Po spremembi Direktive 90/435 z Direktivo Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 129) je isti seznam v točki (j) Priloge.

5– Pravna oblika SAS je bila v francosko pravo gospodarskih družb uvedena šele leta 1994.

6– Od 1. januarja 2006 se imenuje „Bundeszentralamt für Steuern“.

7– Glej novejšo sodbo z dne 23. aprila 2009 v zadevi Rüffler (C-544/07, ZOdl., str. I-3389, točka 36 in navedena sodna praksa).

8– Glej sodbo z dne 5. marca 2009 v zadevi Apis-Hristovich (C-545/07, ZOdl., str. I-1627, točka 30) in v opombi 7 navedena sodba Rüffler, točka 38.

9– Glej sodbo z dne 3. aprila 2008 v zadevi Banque Fédérative du Crédit Mutuel (C-27/07, ZOdl., str. I-2067, točka 22 in navedena sodna praksa).

10– Glej sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi Les Vergers du Vieux Tauves (C-48/07, ZOdl., str. I-10627, točka 36 in navedena sodna praksa).

11– Podobna sprememba je bila uvedena tudi za Belgijo in Nizozemsko.

12– Predlog direktive Sveta z dne 29. julija 2003 o spremembah Direktive 90/435 COM(2003)462 konč.

13– Guyon, Y., „La société par actions simplifiée et le droit communautaire“, v: Société par actions simplifiée, Pariz, 1994, str. 147.

14– Glej sodbo z dne 14. decembra 2006 v zadevi Denkavit Internationaal in Denkavit France (C-170/05, ZOdl., str. I-11949).

15 – Glej sodbo z dne 26. junija 2008 v zadevi Burda (C-284/06, ZOdl., str. I-4571, točka 69 in navedena sodna praksa).

16– Glej sklep z dne 10. maja 2007 v zadevi Lasertec (C-492/04, ZOdl., str. I-3775, točke od 20 do 26).

17 – Glej sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi Truck Center (C-282/07, ZOdl., str. I-10767, točka 32 in navedena sodna praksa).