Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

References to this case

Share

Highlight in text

Go

Zadeva C-276/09

Everything Everywhere Ltd, nekdanja T-Mobile (UK) Ltd,

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division)

„Šesta direktiva o DDV – Oprostitev – Člen 13(B)(d), točki 1 in 3 – Posredovanje v zvezi s krediti – Transakcije v zvezi s plačili in transferji – Obstoj dveh ločenih storitev ali enotne storitve – Dodatni stroški, ki se zaračunajo pri uporabi nekaterih načinov plačila za storitve mobilne telefonije“

Povzetek sodbe

Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Opravljanje storitev – Transakcije, sestavljene iz več elementov

(Direktiva Sveta 77/388, člena 2, točka 1, in 13(B)(d), točki 1 in 3)

Za namene obračuna davka na dodano vrednost dodatni stroški – ki jih ponudnik telekomunikacijskih storitev zaračunava strankam, če te teh storitev ne plačajo prek sistema direktne bremenitve ali s prenosom Bankers’ Automated Clearing System (BACS), ampak s kreditno kartico, debetno kartico, čekom ali gotovino na bančnem okencu ali pri pooblaščencu za prejem plačil za račun tega ponudnika storitev – ne pomenijo plačila storitev, ki bi bile ločene in neodvisne od glavne storitve, ki je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev.

Taka dejavnost, ki je stranke ne morejo izkoristiti neodvisno od uporabe storitve mobilne telefonije, namreč z vidika strank ne predstavlja nobenega samostojnega interesa v primerjavi s to storitvijo.

Storitev pa je treba šteti za pomožno storitev h glavni storitvi, če sama za stranko nima lastnega namena, ampak je sredstvo, da ta lahko uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji.

(Glej točke 25, 27 in 32 ter izrek.)







SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 2. decembra 2010(*)

„Šesta direktiva o DDV – Oprostitev – Člen 13(B)(d), točki 1 in 3 – Posredovanje v zvezi s krediti – Transakcije v zvezi s plačili in transferji – Obstoj dveh ločenih storitev ali enotne storitve – Dodatni stroški, ki se zaračunajo pri uporabi nekaterih načinov plačila za storitve mobilne telefonije”

V zadevi C-276/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 8. aprila 2009, ki je prispela na Sodišče 20. julija 2009, v postopku

Everything Everywhere Ltd, nekdanja T-Mobile (UK) Ltd,

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis, J. Malenovský in T. von Danwitz (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. septembra 2010,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Everything Everywhere Ltd, nekdanjo T-Mobile (UK) Ltd, J. Peacock, QC, in M. Angiolini, barrister,

–        za vlado Združenega kraljestva H. Walker, zastopnica, skupaj z R. Hillom, barrister,

–        za grško vlado S. Spyropoulos in M. Germani ter V. Karra, zastopniki,

–        za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, in B. Doherty, barrister,

–        za Evropsko komisijo R. Lyal in M. Afonso, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(B)(d), točki 1 in 3, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva), ki določa, da so davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) med drugim oproščeni posredovanje v zvezi s krediti ter transakcije v zvezi s plačili in transferji.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Everything Everywhere Ltd, nekdanjo T-Mobile (UK) Ltd (v nadaljevanju: Everything Everywhere), in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (v nadaljevanju: Commissioners) glede vrste stroškov, povezanih z DDV, ki jih je družba Everything Everywhere zaračunavala strankam, če so izbrali nekatere načine plačila svojih mesečnih računov.

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

3        Na podlagi člena 2, točka 1, Šeste direktive, je z DDV obdavčena „dobava blaga ali [opravljanje] storitev, ki j[u] davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 13(B) Šeste direktive, naslovljen „Druge oprostitve“, določa:

„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

[…]

(d)      naslednje transakcije:

1.      dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri;

[…]

3.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;

[…]“

 Nacionalna ureditev

5        Oprostitev, določena v členu 13(B)(d), točki 1 in 3, Šeste direktive, je bila v Združeno kraljestvo prenesena s skupino 5, točki 1 in 5, priloge 9 k zakonu o DDV iz leta 1994 (Value Added Tax Act 1994), na podlagi katere so plačila DDV oproščeni:

„1.      [i]zdajanje, prenos ali prejem denarja ali katero koli ravnanje z njim, katere koli oblike zavarovanja denarja ali katera koli navodila ali nalogi za izplačilo denarja;

[…]

5.      [o]pravljanje pomožnih storitev v zvezi s katero koli transakcijo, ki je vsebovana v točki 1, 2, 3, 4 ali 6 (ne glede na to, ali je ta transakcija nazadnje sklenjena), s strani osebe, ki deluje kot posrednik“.

6        V opombah od 5 do 5B skupine 5 Priloge 9 k zakonu o DDV iz leta 1994 je določeno:

„(5)      Za namene točke 5 ‚posredniške storitve‘ pomenijo vzpostavitev zveze za opravljanje finančnih storitev med

(a)      osebami, ki želijo ali bi želele, da se jim opravijo finančne storitve

(b)      osebami, ki opravljajo finančne storitve

skupaj z (v primeru finančnih storitev, za katere se uporablja točka 1, 2, 3 ali 4) izvajanjem pripravljalnih del pred sklenitvijo pogodb za opravljanje teh finančnih storitev, ki pa ne vključujejo opravljanja kakršnih koli tržnih raziskav, oblikovanja izdelka, oglaševanja, promocijskih in podobnih storitev ali zbiranja, primerjave ali zagotavljanja informacij v povezavi s temi dejavnostmi.

(5A)      Za namene točke 5 oseba ‚deluje kot posrednik‘, če deluje kot posrednik ali kot eden od posrednikov med

(a)      osebo, ki opravlja finančne storitve, in

(b)      osebo, ki želi ali bi želela, da se ji opravijo finančne storitve,

[…]

(5B)      V točkah 5 in 5A ‚finančne storitve‘ pomenijo izvedbo katere koli transakcije, za katere se uporablja točka 1, 2, 3, 4 ali 6.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Družba Everything Everywhere je podjetje v sektorju telekomunikacij, ki zagotavlja storitve mobilne telefonije. Stranke lahko za take storitve plačajo vnaprej, tako da kreditirajo svoj račun stranke, ali na koncu obdobja s poračunom. V zadnjenavedenem primeru družba Everything Everywhere pošlje strankam mesečni račun, ki ga te lahko poravnajo na več načinov. Stranke lahko torej izbirajo med oblikami plačila:

–        odtegljaj prek sistema „direktna bremenitev“ (Direct Debit);

–        prenos prek bančnega avtomatiziranega elektronskega klirinškega sistema (Bankers’ Automated Clearing System, v nadaljevanju: BACS);

–        z debetno ali s kreditno kartico, prek telefona ali spleta;

–        prek tretje osebe, ki deluje kot pooblaščenec za prejem plačila, na primer na poštnem okencu (pošta);

–        s čekom, poslanim po elektronski pošti; ali

–        plačilo na okencu v podružnici banke družbe Everything Everywhere, to je HSBC Bank plc, ali druge banke, v dobro računa družbe Everything Everywhere.

8        Če stranka plača račun prek sistema „direktne bremenitve“ ali s prenosom prek BACS, družba Everything Everywhere stranki ne zaračuna dodatnih stroškov.

9        Da bi družba Everything Everywhere dobila plačila z bančnega računa stranke z uporabo sistema „direktne bremenitve“, ji mora stranka najprej zagotoviti trajno pooblastilo, imenovano „pooblastilo direktne bremenitve“, ki pomeni trajni nalog stranke svoji banki, naj opravi plačila na zahtevo družbe Everything Everywhere. Na podlagi tega si družba Everything Everywhere ob zapadlosti prizadeva dobiti plačilo z bančnega računa stranke prek sistema BACS. Do prenosa BACS vsakokrat pride na pobudo stranke, ki da svoji banki pooblastilo za prenos določenega zneska s svojega računa na račun družbe Everything Everywhere.

10      Za vsak drug način plačila, naveden v točki 7 te sodbe, pa se v naslednjem mesecu zaračuna dodatni znesek 3 GBP, ki ga je družba Everything Everywhere opredelila kot „separate payment handling charge“ (ločeni stroški vodenja, v nadaljevanju: SPHC).

11      SPHC se tako zaračunajo stranki, ki plača z debetno ali s kreditno kartico, tako da prek telefona ali spleta sproži računalniški postopek, s katerim se izvede prenos dolgovanega zneska iz banke izdajateljice kartice na bančni račun družbe Everything Everywhere. Enako velja tudi pri plačilu z gotovino, bodisi na bančnem okencu bodisi na okencu pooblaščenca za prejem plačila, zlasti poštne poslovalnice, s katero je družba Everything Everywhere sklenila sporazum, ki določa prejem takih plačil za njen račun. Družba Everything Everywhere SPHC zaračunava tudi strankam, ki plačujejo storitve mobilne telefonije s čekom, bodisi tako da predložijo ček na bančnem okencu po svoji izbiri ali tako da ga pošljejo banki Everything Everywhere v pisemski ovojnici, na kateri je že natisnjen naslov te zadnjenavedene banke.

12      SPHC so določeni s splošnimi pogoji, ki jih uporablja družba Everything Everywhere. Navedeni so v brošuri družbe Everything Everywhere, v kateri so navedene njene tarife, in na internetni strani te družbe. Približno 28 % strank družbe Everything Everywhere za način plačila ne izbere sistema „direktne bremenitve“ niti plačila s prenosom BACS, tako da so zato zavezani plačati SPHC.

13      SPHC niso dolžne plačati niti stranke, ki vnaprej plačajo za vse storitve mobilne telefonije, tako da „napolnijo“ svoj račun pri družbi, niti poslovne stranke.

14      Družba Everything Everywhere meni, da je treba SPHC obravnavati kot plačilo za storitev obdelave plačil, ki je povezana s stroški, in da so torej ta plačila na podlagi člena 13(B)(d) Šeste direktive oproščena plačila DDV. Avgusta 2005 je družba Everything Everywhere vložila zahtevo, ki se nanaša na znesek 4.063.228,08 GBP, ki pomeni preplačan izstopni davek za obdobje od avgusta 2003 do julija 2005 v zvezi s SPHC. Commissioners je zahtevek zavrnil. Družba Everything Everywhere je zoper to zavrnitev vložila pravno sredstvo pri VAT and Duties Tribunal, ki je potrdilo odločitev Commissioners, z obrazložitvijo, da so SPHC predmet DDV.

15      Družba Everything Everywhere se je zoper odločbo VAT and Duties Tribunal pritožila na predložitveno sodišče. Slednje je menilo, da se spor v bistvu nanaša na vprašanje, ali SPHC pomenijo plačilo za storitve, ki se ločijo od opravljanja telekomunikacijskih storitev in zanje velja oprostitev, določena v členu 13(B)(d), točki 1 ali 3, Šeste direktive.

16      Predložitveno sodišče zlasti navaja, da so stranke v postopku v glavni stvari priznale, da je Sodišče člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive razlagalo že v sodbi z dne 5. junija 1997 v zadevi SDC (C-2/95, Recueil, str. I-3017), zlasti v točkah 53 in 66 te sodbe, v kateri je Sodišče razsodilo, da morajo glede „transakcije v zvezi s transferji“ opravljene storitve imeti učinek prenosa sredstev in povzročiti spremembe v pravnem in finančnem položaju. Vendar naj bi bilo med strankama sporno, kaj ti izrazi pomenijo.

17      Ker je High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division) menilo, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna od razlage prava Unije, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Kakšne so značilnosti storitve, ki je oproščena davka in ki ima ‚učinek prenosa sredstev ter povzroči […] spremembe v pravnem in finančnem položaju‘? Zlasti:

a)      ali se oprostitev uporablja za storitve, ki jih sicer ne bi bilo treba opravljati nobeni od finančnih institucij, ki (i) knjižijo v breme enega računa, (ii) opravijo ustrezen dobropis na drug račun ali (iii) opravijo vmesno nalogo med (i) ali (ii)?

b)      ali se oprostitev uporablja za storitve, ki ne vključujejo opravljanja nalog knjiženja v breme računa in ustreznega dobropisa na drug račun, ki pa se lahko, če pride do prenosa sredstev, razumejo kot vzrok tega prenosa?

2.      Ali oprostitev iz člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive za ‚transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji‘ velja za storitve pridobivanja in obdelave plačil s kreditnimi ali debetnimi karticami, kot so tiste, kot jih opravlja davčni zavezanec v tej zadevi? Podrobneje, ali bi te storitve sodile na področje uporabe člena 13(B)(d), točka 3, [Šeste direktive], če bi imel prenos datotek stanja na koncu vsakega dne s strani davčnega zavezanca učinek, da samodejno povzroči obremenitev računa stranke in dobropis na račun davčnega zavezanca?

3.      Ali je odgovor na vprašanje 2 odvisen od tega, ali davčni zavezanec pridobi avtorizacijske kode za nadaljnji prenos ali pridobi te kode s posredovanjem svoje banke pridobiteljice?

4.      Ali oprostitev iz člena 13(B)(d)(1) Šeste direktive za ‚posredovanje v zvezi s krediti‘ velja za storitve, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec v zvezi s plačili s kreditno kartico, v okviru katerih je račun stranke obremenjen z nadaljnjimi zneski dobropisa?

5.      Ali oprostitev za ‚transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji‘ velja za storitve sprejemanja in obdelave plačil, opravljenih z uporabo tretjih oseb, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec prek poštnega urada in sheme ‚PayPoint‘?

6.      Ali oprostitev za ‚transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji‘ velja za storitve pridobivanja in obdelave plačil, opravljenih s čekom, poslanim davčnemu zavezancu ali njegovemu pooblaščencu, ta plačila pa mora obdelati davčni zavezanec in njegova banka?

7.      Ali oprostitev za ‚transakcije v zvezi s plačili [ali] transferji‘ velja za storitve, kot so tiste, ki jih v tej zadevi ponuja davčni zavezanec, prejemanja in obdelave plačil, opravljenih prek bančnega okenca za dobropis prek bančnega sistema na bančni račun davčnega zavezanca?

8.      Katere posebne elemente je treba upoštevati pri odločanju, ali je plačilo (kot je plačilo stroškov vodenja v tej zadevi), ki ga zaračunava davčni zavezanec svoji stranki glede na odločitev stranke, da bo plačevala davčnemu zavezancu z uporabo določenega načina plačila, ki je posamezno opredeljen v pogodbeni dokumentaciji in posebej naveden na računih, izdanih strankam, ločeno opravljanje storitev za namene DDV?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

18      Predložitveno sodišče z vprašanji v bistvu sprašuje, ali po eni strani SPHC pomenijo plačilo storitev, ki jih opravlja družba Everything Everywhere svojim strankam in za katere je v členu 13(B)(d), točka 1, Šeste direktive (četrto vprašanje) ali v navedenem členu 13(B)(d), točka 3 (prvo, drugo, tretje vprašanje ter peto, šesto in sedmo) določena oprostitev plačila DDV, in ali je po drugi strani navedena storitev ločena od storitev mobilne telefonije (osmo vprašanje).

19      Glede na to, da se SPHC, če take storitve niso ločene od storitev mobilne telefonije, enako davčno obravnavajo kot zneski, ki jih je treba plačati za zadnjenavedene storitve (glej v tem smislu sodbi z dne 25. februarja 1999 v zadevi CPP, C-349/96, Recueil, str. I-973, točka 32, in z dne 21. junija 2007 v zadevi Ludwig, C-453/05, ZOdl., str. I-5083, točka 20), je treba najprej preučiti osmo vprašanje.

 Osmo vprašanje

20      Predložitveno sodišče s tem vprašanjem v bistvu sprašuje, ali za namene obračuna DDV in zlasti za uporabo določb o oprostitvah, določenih v Šesti direktivi, dodatni stroški, ki jih zaračunava ponudnik telekomunikacijskih storitev svojim strankam, če ti uporabijo nekatere načine plačila, pomenijo plačilo za storitev obdelave plačil ­– to storitev je navedeni ponudnik opravil za svoje stranke – ki pa jo je treba obravnavati kot storitev, ki je ločena od telekomunikacijskih storitev.

21      Iz člena 2 Šeste direktive je razvidno, da je treba vsako storitev običajno obravnavati kot ločeno in samostojno (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo CPP, točka 29; sodbi z dne 29. marca 2007 v zadevi Aktiebolaget NN, C-111/05, ZOdl., str. I-2697, točka 22, in z dne 19. novembra 2009 v zadevi Don Bosco Onroerend Goed, C-461/08, ZOdl., str. I-11079, točka 35).

22      Vendar se transakcija, ki z gospodarskega vidika obsega eno samo storitev, ne sme umetno razdeliti, da se ne bi izkrivilo delovanje sistema DDV (glej med drugim zgoraj navedeni sodbi CPP, točka 29, Aktiebolaget NN, točka 22, in sodbo z dne 22. oktobra 2009 v zadevi Swiss Re Germany Holding, C-242/08, ZOdl., str. I-10099, točka 51).

23      Poleg tega je treba v nekaterih okoliščinah več formalno ločenih transakcij, ki bi lahko bile opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, če transakcije niso samostojne (glej sodbi z dne 21. februarja 2008 v zadevi Part Service, C-425/06, ZOdl., str. I-897, točka 51; z dne 11. junija 2009 v zadevi RLRE Tellmer Property, C-572/07, Recueil, str. I-4983, točka 18, in zgoraj navedeno sodbo Don Bosco Onroerend Goed, točka 36).

24      Tako je takrat, ko je treba šteti, da eden ali več elementov sestavljajo glavno storitev, za druge elemente pa je treba šteti, da so ena ali več pomožnih storitev, ki so davčno obravnavane enako kot glavna storitev (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo CPP, točka 30; sodbo z dne 15. maja 2001 v zadevi Primback, C-34/99, Recueil, str. I-3833, točka 45; zgoraj navedeno sodbo RLRE Tellmer Property, točka 18, ter sklep z dne 14. maja 2008 v združenih zadevah Tiercé Ladbroke in Derby, C-231/07 in C-232/07, točka 21).

25      Storitev je še posebej treba šteti za pomožno storitev h glavni storitvi, če sama za stranko nima lastnega namena, ampak je sredstvo, da ta lahko uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji (glej zlasti zgoraj navedene sodbe CPP, točka 30; Primback, točka 45, RLRE Tellmer Property, točka 18, ter zgoraj navedeni sklep Tiercé Ladbroke in Derby, točka 21).

26      Da se ugotovi, ali davčni zavezanec za potrošnika, ki se ga šteje kot povprečnega potrošnika, opravi več različnih glavnih storitev ali enotno storitev, je pomembno najprej ugotoviti značilnosti zadevne transakcije in upoštevati vse okoliščine, v katerih se ta odvija (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe CPP, točki 28 in 29; Aktiebolaget NN, točki 21 in 22, Ludwig, točka 17, ter zgoraj navedeni sklep Tiercé Ladbroke in Derby, točki 19 in 20).

27      Glede spora v glavni stvari je treba ugotoviti, da je glavna storitev, ki jo ponudnik, kot je družba Everything Everywhere, opravi za svoje stranke, storitev mobilne telefonije. Dejavnost, ki jo izvaja to podjetje pri zaračunavanju te storitve, zlasti dajanje strankam na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča plačevanje računov ne le prek sistema „direktne bremenitve“ ali s prenosom BACS, ampak tudi s kreditno kartico, čekom ali gotovino, za njene stranke sama nima lastnega namena. Domnevne storitve, ki jih navedene stranke ne morejo prejeti neodvisno od uporabe storitve mobilne telefonije, z vidika strank ne predstavljajo nobenega samostojnega interesa v primerjavi s to storitvijo. Ponujajo jim le možnost, da plačajo račune za mobilno telefonijo na način, ki se jim zdi najbolj udoben in poleg tega omogoča ponudniku storitev, da poveča obseg storitve, ki jo opravlja kot glavno (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Primback, točka 47).

28      Poleg tega sta prejem plačila in njegova obdelava neločljivo povezana z vsako plačljivo storitvijo. S tako storitvijo je neločljivo povezano, da ponudnik storitev zahteva, naj se mu plača, in pokaže trud, ki je potreben za to, da lahko stranka dejansko plača za opravljeno storitev. Načeloma vsak način plačila za storitev vključuje, da ponudnik naredi nekaj korakov, da obdela plačilo, čeprav se obseg teh korakov lahko razlikuje od enega načina plačila do drugega. V skladu z opisom različnih načinov plačila, ki so navedeni v predložitveni odločbi, tudi plačilo prek sistema „direktne bremenitve“ za dejansko plačilo zahteva trud upnika, ki za slednjega pomeni, da uporabi pooblastilo, ki mu je bilo dano, in da od zadevne strankine banke zahteva izvršitev prenosa zneska, ki mu mora biti plačan (glej v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra 2010 v zadevi AXA UK, C-175/09, še neobjavljena v ZOdl., točke 9, 10 in 33).

29      Okoliščina, poudarjena v osmem vprašanju, v skladu s katerim ločena cena za domnevno finančno storitev, ki je kot taka določena v pogodbeni dokumentaciji in posebej navedena na računih, izdanih strankam, ni sama po sebi odločilna. V skladu s sodno prakso Sodišča namreč dejstvo, da je zaračunana enotna cena ali da so bile pogodbeno določene ločene cene, ni odločilno pri ugotavljanju, ali je treba ugotoviti obstoj dveh ali več ločenih in samostojnih transakcij ali enotno gospodarsko transakcijo (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo CPP, točka 31, in sodbo z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Levob Verzekeringen in OV Bank, C-41/04, ZOdl., str. I-9433, točka 25).

30      Iz tega je razvidno, da stranke družbe Everything Everywhere, ki svoje račune za mobilno telefonijo plačajo na enega od načinov plačila, za katerega se zaračunajo SPHC, ne želijo kupiti dveh ločenih storitev, namreč storitve mobilne telefonije in storitve, katere predmet naj bi bila zagotovitev obdelave njihovih plačil. Z vidika stranke je treba storitev obdelave plačil, ki naj bi jo za svoje stranke opravil ponudnik telekomunikacijskih storitev, ko so bile navedene storitve plačane na navedene načine, v okoliščinah, kot se obravnavajo v postopku v glavni stvari, za namene DDV šteti za pomožno h glavni telekomunikacijski storitvi (glej po analogiji sodbo z dne 22. oktobra 1998 v združenih zadevah Madgett in Baldwin, C-308/96 in C-94/97, Recueil, str. I-6229, točki 24 in 25).

31      Te ugotovitve ni mogoče ovreči z načelom davčne nevtralnosti, ki je neločljivo povezano s skupnim sistemom DDV, ki nasprotuje možnosti, da bi se opravljanje podobnih storitev, ki so si konkurenčne, glede DDV obravnavalo različno (glej zlasti sodbi z dne 6. maja 2010 v zadevi Komisija proti Franciji, C-94/09, ZOdl., str. I-4261, točka 40, in z dne 10. junija 2010 v zadevi Leo-Libera, C-58/09, še neobjavljena v ZOdl., točka 34), saj je položaj družbe Everything Everywhere povsem drugačen od položaja gospodarskega subjekta, ki finančne storitve zagotavlja strankam kot glavno storitev.

32      Zato je treba na osmo vprašanje odgovoriti, da za namene obračuna DDV dodatni stroški – ki jih ponudnik telekomunikacijskih storitev zaračunava strankam, če te teh storitev ne plačajo prek sistema „direktne bremenitve“ ali s prenosom BACS, ampak s kreditno kartico, debetno kartico, čekom ali gotovino na bančnem okencu ali pri pooblaščencu za prejem plačil za račun tega ponudnika storitev – ne pomenijo plačila storitev, ki bi bile ločene in neodvisne od glavne storitve, ki je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev.

 Vprašanja od prvega do sedmega

33      Glede na odgovor na osmo vprašanje ni treba odgovoriti na vprašanja od prvega do sedmega.

 Stroški

34      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Za namene obračuna davka na dodano vrednost dodatni stroški – ki jih ponudnik telekomunikacijskih storitev zaračunava strankam, če te teh storitev ne plačajo prek sistema „direktne bremenitve“ ali s prenosom Bankers’ Automated Clearing System, ampak s kreditno kartico, debetno kartico, čekom ali gotovino na bančnem okencu ali pri pooblaščencu za prejem plačil za račun tega ponudnika storitev – ne pomenijo plačila storitev, ki bi bile ločene in neodvisne od glavne storitve, ki je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev.

Podpisi

* Jezik postopka: angleščina.