EU tax law WEB VALE Építési - C-378/10

—

za VALE Építési kft P. Metzinger, odvetnik,

—

za madžarsko vlado Z. Fehér ter K. Szíjjártó in K. Veres, zastopniki,

—

za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, zastopnika,

—

za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z M. Collinsom, SC, B. Dohertyjem, BL, J. Buttimorom, BL, ter L. Williams,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,

—

za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, zastopnica,

—

za vlado Združenega kraljestva S. Hathaway in H. Walker, zastopnika, skupaj s K. Bealom, barrister,

—

za Evropsko komisijo G. Braun in A. Sipos ter K. Talabér-Ritz, zastopniki,

—

za Nadzorni organ EFTA X. Lewis in F. Simonetti, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago členov 49 PDEU in 54 PDEU, je bil vložen v okviru spora glede čezmejnega preoblikovanja družbe italijanskega prava v družbo madžarskega prava.

2

Člen 25 Zakona št. V iz leta 2006, ki se nanaša na oglaševanje družb, postopek vpisa družb v register družb in prostovoljno likvidacijo (A cégnyilvánosságról, a bírósági cégeljárásról és a végelszámolásról szóló 2006. évi V. törvény), določa:

[…]

[…]“

3

Člen 57(4) tega zakona določa:

„O spremembi pravne oblike podjetja odloča registrsko sodišče, pristojno po sedežu pravnega prednika. Registrsko sodišče pravnega prednika – z navedbo pravnega naslednika – izbriše iz registra družb in hkrati v register družb vpiše pravnega naslednika. Po potrebi naknadno uredi pošiljanje dokumentov družbe registrskemu sodišču, pristojnemu po sedežu pravne naslednice družbe.“

4

Zakon št. IV iz leta 2006 o gospodarskih družbah (A gazdasági társaságokról szóló 2006. évi IV. Törvény, v nadaljevanju: zakon o gospodarskih družbah) v členu 69(1) določa:

„Če zakon ne določa drugače, mora gospodarska družba pri preoblikovanju v drugo obliko gospodarske družbe upoštevati predpise, ki se nanašajo na ustanovitev gospodarske družbe. Pri preoblikovanju se upoštevajo tudi pravila, ki se nanašajo na preoblikovanje in so navedena pri posamezni obliki gospodarske družbe v tem zakonu.“

5

Člen 71 tega zakona določa:

[…]“

6

Člen 73 zakona o gospodarskih družbah vsebuje določbe o pripravi osnutka bilance stanja in njenem nadzoru s strani neodvisnih računovodij, člen 74 tega zakona pa se nanaša na sprejetje osnutka bilance stanja s strani družbe in na razdelitev kapitala v novi družbi.

7

V skladu s členom 75 zakona o gospodarskih družbah se zastopniške organe zaposlenih gospodarske družbe obvesti o odločitvi o njenem preoblikovanju, obvestilo o tem pa mora biti objavljeno v dveh zaporednih številkah Biltena družb, ki med drugim vsebuje poziv upnikom.

8

V skladu s členom 76(2) tega zakona upniki, katerih še nezapadle terjatve do družbe, ki je v postopku preoblikovanja, so nastale pred prvim obvestilom o odločitvi o preoblikovanju, lahko od te družbe zahtevajo zavarovanje v višini njihovih terjatev.

9

VALE Construzioni Srl (družba z omejeno odgovornostjo italijanskega prava, v nadaljevanju: VALE Costruzioni), ustanovljena z aktom z dne 27. septembra 2000, je bila 16. novembra 2000 vpisana v register družb v Rimu (Italija). Ta družba je 3. februarja 2006 predlagala izbris iz tega registra in navedla, da namerava sedež družbe in dejavnost prenesti na Madžarsko ter opustiti dejavnost v Italiji. V skladu s tem predlogom je urad za registracijo družb v Rimu 13. februarja 2006 to družbo izbrisal iz registra. Kot je razvidno iz spisa, je v registru pod naslovom „Izbris in prenos sedeža“ navedeno, da „se je družba preselila na Madžarsko“.

10

Ker se je družba, ki je bila prvotno ustanovljena v Italiji na podlagi italijanskega prava, odločila prenesti sedež na Madžarsko in tam poslovati po madžarski zakonodaji, sta direktor družbe VALE Costruzioni in druga fizična oseba 14. novembra 2006 v Rimu sprejela statut družbe VALE Építési kft (družba z omejeno odgovornostjo madžarskega prava, v nadaljevanju: VALE Építési) zaradi vpisa v madžarski register družb. Poleg tega je bil, kot določa madžarski zakon, za vpis v register sproščen potrebni kapital.

11

Zastopnik družbe VALE Építési je 19. januarja 2007 pri Fővárosi Bíróság (sodišče v Budimpešti), ki odloča kot cégbíróság (registrsko sodišče), vložil predlog za vpis družbe v register v skladu z madžarskim pravom. V predlogu je kot pravno prednico družbe VALE Építési navedel družbo VALE Costruzioni.

12

Fővárosi Bíróság, ki odloča kot registrsko sodišče na prvi stopnji, je zavrnilo predlog za vpis v register družb. Na drugi stopnji je Fővárosi Ítélőtábla (deželno pritožbeno sodišče v Budimpešti), pri katerem je družba VALE Építési vložila pritožbo, ta sklep o zavrnitvi potrdilo. Po mnenju tega sodišča družba, ki je bila ustanovljena in vpisana v register v Italiji, svojega sedeža v skladu z madžarskimi pravili, ki se uporabljajo za družbe, ne more prenesti na Madžarsko in se na Madžarskem vpisati v register v predlagani obliki. Po mnenju tega sodišča se lahko v skladu z veljavnimi določbami madžarskega prava v register družb vpišejo samo podatki, našteti v členih od 24 do 29 zakona št. V iz leta 2006, in zato kot pravne prednice ni mogoče navesti družbe, ki ni madžarska.

13

Družba VALE Építési je pri Legfelsőbb Bíróság (vrhovno sodišče) vložila kasacijsko pritožbo, v kateri je predlagala razveljavitev sklepa o zavrnitvi in odreditev njenega vpisa v register družb. Zatrjuje, da izpodbijani sklep krši člena 49 PDEU in 54 PDEU, ki se uporabljata neposredno.

14

V zvezi s tem navaja, da v tem sklepu ni bila upoštevana temeljna razlika med mednarodnim prenosom sedeža družbe, ki ne vključuje menjave veljavne nacionalne zakonodaje, in mednarodnim preoblikovanjem družbe. Sodišče pa naj bi v sodbi Cartesio z dne 16. decembra 2008 (C-210/06, ZOdl., str. I-9641) jasno priznalo to razliko.

15

Predložitveno sodišče je potrdilo presojo Fővárosi ítélőtábla in navedlo, da prenosa sedeža družbe, za katero velja pravo druge države članice, v tem primeru Italijanske republike, ki vključuje ponovno ustanovitev družbe na podlagi madžarskega prava in navedbo italijanskega ustanovitelja, kot to predlaga družba VALE Építési, po madžarskem pravu ni mogoče šteti za preoblikovanje, saj se nacionalne določbe o preoblikovanjih uporabljajo samo za notranje položaje. Sprašuje pa se o skladnosti take zakonodaje s svobodo ustanavljanja in poudarja, da se obravnavana zadeva razlikuje od zadeve, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba Cartesio, ker gre v tem primeru za vprašanje prenosa sedeža družbe, ki vključuje spremembo uporabne nacionalne zakonodaje in ohranitev pravne osebnosti, to pomeni za čezmejno preoblikovanje.

16

V teh okoliščinah je Legfelsőbb Bíróság prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

17

Vlada Združenega kraljestva izpodbija dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe v celoti in trdi, da so vprašanja za predhodno odločanje hipotetična. Ta vprašanja naj bi se namreč nanašala na primer čezmejnega preoblikovanja, medtem ko bi bilo treba na podlagi dejstev, kot izhajajo iz predložitvene odločbe, ugotoviti, da zadevna operacija ne ustreza takemu čezmejnemu preoblikovanju. Nadzorni organ EFTA meni, da tretje in četrto vprašanje nista dopustni, ker pravni okvir ni bil dovolj natančno predstavljen, da bi Sodišče lahko podalo uporaben odgovor.

18

Za preučitev dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe v celoti oziroma tretjega in četrtega vprašanja je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero za vprašanja razlage prava Unije, ki jih nacionalna sodišča postavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Predlog nacionalnega sodišča je mogoče zavreči samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z resničnostjo ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 22. junija 2010 v združenih zadevah Melki in Abdeli, C-188/10 in C-189/10, ZOdl., str. I-5667, točka 27 in navedena sodna praksa).

19

Vendar se vprašanja v tem primeru nanašajo na razlago členov 49 PDEU in 54 PDEU v dejanskem sporu glede vpisa družbe VALE Építési v register družb. Poleg tega je treba ugotoviti, da je to, da je predložitveno sodišče zadevno operacijo iz postopka v glavni stvari opredelilo kot čezmejno preoblikovanje družbe, upoštevno, ker je iz spisa razvidno, da je urad za registracijo družb v Rimu družbo VALE Costruzioni izbrisal iz registra, vanj pa je pod naslovom „Izbris in prenos sedeža“ vpisal, da „se je družba preselila na Madžarsko“.

20

Iz istega razloga Sodišče glede na jasno delitev nalog med nacionalnimi sodišči in njim ni dolžno ugotoviti, da je družba VALE Construzioni prenehala obstajati, ker je bila izbrisana iz registra družb v Rimu. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da zaprošena razlaga ni povezana z resničnostjo ali predmetom spora v postopku v glavni stvari.

21

Nazadnje, predložitvena odločba zadosti opisuje zadevna dejstva v postopku v glavni stvari ter upoštevno nacionalno zakonodajo ter Sodišču tako omogoča razumeti pomen in obseg vprašanj za predhodno odločanje, da bi lahko podalo uporabne odgovore nanje.

22

Zato je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe in različna vprašanja v njem šteti za dopustne.

23

S prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člena 49 PDEU in 54 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki za družbe notranjega prava določa možnost preoblikovanja, ne dopušča pa preoblikovanja družbe, za katero velja pravo druge države članice, v družbo nacionalnega prava z ustanovitvijo zadnjenavedene družbe.

24

Glede vprašanja, ali taka zakonodaja spada na področje uporabe členov 49 PDEU in 54 PDEU, je treba opozoriti, da je Sodišče v točki 19 sodbe z dne 13. decembra 2005 v zadevi SEVIC Systems (C-411/03, ZOdl., str. I-10805) razsodilo, da so preoblikovanja družb načeloma gospodarske dejavnosti, glede katerih morajo države članice spoštovati svobodo ustanavljanja.

25

Vendar madžarska, nemška in irska vlada ter vlada Združenega kraljestva trdijo, da za tako zakonodajo ne veljata člena 49 PDEU in 54 PDEU, ker čezmejno preoblikovanje, v nasprotju z zadevno čezmejno združitvijo v zgoraj navedeni sodbi SEVIC Systems, vodi do ustanovitve družbe v državi članici gostiteljici.

26

Takega stališča ni mogoče sprejeti.

27

Res je, da v skladu z ustaljeno sodno prakso družba, ustanovljena na podlagi nacionalnega pravnega reda, obstaja le po nacionalni zakonodaji, ki ji določa njeno ustanovitev in delovanje (glej sodbo z dne 27. septembra 1988 v zadevi Daily Mail and General Trust, 81/87, Recueil, str. 5483, točka 19, in zgoraj navedeno sodbo Cartesio, točka 104).

28

Poleg tega ni sporno, da v skladu s členom 54 PDEU, pri čemer v pravu Unije ni enotne opredelitve družb, ki jih je mogoče ustanoviti na podlagi merila navezne okoliščine, po katerem se opredeli nacionalno pravo, ki se uporabi za družbo, vprašanje, ali se člen 49 PDEU uporablja za družbo, ki se sklicuje na temeljno svoboščino, določeno s tem členom, pomeni predhodno vprašanje, na katero je glede na sedanje stanje prava Unije mogoče najti odgovor le v veljavnem nacionalnem pravu (sodba z dne 29. novembra 2011 v zadevi National Grid Indus, C-371/10, ZOdl., str. I-12273, točka 26 in navedena sodna praksa).

29

Nazadnje, država članica ima tako nesporno možnost opredeliti navezno okoliščino, ki se zahteva za družbo, da bi se lahko štelo, da je bila ustanovljena po nacionalnem pravu te države članice in ima na podlagi tega pravico do ustanavljanja, ki jo nacionalno pravo zahteva za ohranitev takega statusa (zgoraj navedeni sodbi Cartesio, točka 110, in National Grid Indus, točka 27).

30

V skladu s to ustaljeno sodno prakso je treba navesti, da morebitna obveznost – v skladu s členoma 49 PDEU in 54 PDEU – dopustiti čezmejno preoblikovanje ne posega niti v to možnost države članice gostiteljice, navedeno v prejšnji točki te sodbe, niti v njeno opredelitev pravil o ustanovitvi in delovanju družbe, nastale s čezmejnim preoblikovanjem.

31

Kot je razvidno iz sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točki 27 te sodbe, namreč za tako družbo nujno velja le nacionalno pravo države članice gostiteljice, ki določa potrebno navezno okoliščino ter njeno ustanovitev in delovanje.

32

Tako je treba ugotoviti, da izraza „če je v skladu s tem pravom to mogoče“ iz zadnjega dela točke 112 zgoraj navedene sodbe Cartesio ni mogoče razumeti, kot da se želi zakonodaja države članice gostiteljice glede preoblikovanja družb takoj izogniti pravilom Pogodbe DEU, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja, ampak kot da izraža zgolj ugotovitev, da družba, ustanovljena v skladu z nacionalnim pravnim redom, obstaja le po nacionalni zakonodaji, ki tako „dopušča“ ustanovitev družbe, če so izpolnjeni za to določeni pogoji.

33

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da nacionalna zakonodaja, ki za nacionalne družbe določa možnost njihovega preoblikovanja, ne dopušča pa preoblikovanja družbe, za katero velja pravo druge države članice, spada na področje uporabe členov 49 PDEU in 54 PDEU.

34

V zvezi z omejitvijo svobode ustanavljanja je treba opozoriti, da pojem ustanavljanja v smislu določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja pomeni dejansko opravljanje gospodarske dejavnosti za nedoločen čas prek stalne poslovne enote v državi članici gostiteljici. Ta pojem zato predpostavlja resnično namestitev zadevne družbe v tej državi in opravljanje dejanske gospodarske dejavnosti v tej državi (sodba z dne 12. septembra 2006 v zadevi Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, C-196/04, ZOdl., str. I-7995, točka 54 in navedena sodna praksa).

35

V postopku pred Sodiščem v tem primeru niso bili podani nobeni dejavniki, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bodo dejavnosti družbe VALE Építési omejene na Italijo oziroma da se ta družba dejansko ne bo nastanila na Madžarskem, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

36

Ugotoviti je treba, da če zadevna nacionalna zakonodaja v postopku v glavni stvari določa le preoblikovanje družbe, ki že ima sedež v zadevni državi članici, ta zakonodaja vzpostavlja različno obravnavanje družb glede na to, ali je preoblikovanje notranje ali čezmejno, kar bi družbe s sedežem v drugih državah članicah lahko odvrnilo od izvrševanja svobode ustanavljanja, ki jo določa Pogodba, in pomeni torej omejitev v smislu členov 49 PDEU in 54 PDEU (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo SEVIC Systems, točki 22 in 23).

37

Glede morebitnega upravičenja zadevne omejitve je res, da je Sodišče v točki 27 zgoraj navedene sodbe SEVIC Systems priznalo, da pri čezmejnih združitvah prihaja do posebnih težav, kar prav tako velja za čezmejna preoblikovanja. Taka preoblikovanja namreč predpostavljajo zaporedno uporabo dveh nacionalnih zakonodaj.

38

Najprej je treba ugotoviti, da različnega obravnavanja glede na to, ali je preoblikovanje notranje ali čezmejno, ni mogoče upravičiti z neobstojem pravil sekundarnega prava Unije. Opozoriti je namreč treba, da čeprav taka pravila res pomagajo pri olajševanju čezmejnih preoblikovanj, njihovega obstoja ni mogoče postaviti kot prvi pogoj za izvrševanje svobode ustanavljanja, ki jo določata člena 49 PDEU in 54 PDEU (glej v zvezi s čezmejnimi združitvami zgoraj navedeno sodbo SEVIC Systems, točka 26).

39

Glede upravičenja zaradi nujnih razlogov v splošnem interesu, kot sta varstvo interesov upnikov, manjšinskih družbenikov in zaposlenih ter ohranitev učinkovitosti davčnih nadzorov in poštenosti trgovinskih poslov, ni sporno, da taki razlogi lahko upravičujejo ukrep, ki omejuje svobodo ustanavljanja, če tak omejevalni ukrep lahko zagotavlja uresničevanje zastavljenih ciljev in ne preseže tistega, kar je potrebno za njihovo doseganje (glej zgoraj navedeno sodbo SEVIC Systems, točki 28 in 29).

40

Vendar v tem primeru takega upravičenja ni. Madžarsko pravo namreč na splošno zavrača čezmejna preoblikovanja, posledica česar je onemogočanje takih operacij, tudi če interesi, navedeni v prejšnji točki, ne bi bili ogroženi. Vsekakor tako pravilo presega tisto, kar je nujno za dosego ciljev varstva navedenih interesov (glej v zvezi s čezmejnimi združitvami zgoraj navedeno sodbo SEVIC Systems, točka 30).

41

V teh okoliščinah je treba na prvi dve vprašanji odgovoriti, da je treba člena 49 PDEU in 54 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki za družbe notranjega prava določa možnost preoblikovanja, na splošno pa ne dopušča preoblikovanja družbe, za katero velja pravo druge države članice, v družbo nacionalnega prava z ustanovitvijo zadnjenavedene družbe.

42

Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člena 49 PDEU in 54 PDEU v okviru čezmejnega preoblikovanja razlagati tako, da je država članica gostiteljica za tako operacijo upravičena določiti upoštevno notranje pravo in tako uporabiti določbe notranjega prava o preoblikovanjih znotraj države, ki urejajo ustanovitev in delovanje družbe, kot so zahteve v zvezi s pripravo bilance stanja in popisa sredstev. Natančneje, izvedeti želi, ali država članica gostiteljica za čezmejna preoblikovanja lahko zavrne navedbo „pravna prednica“, saj je taka navedba v registru družb predvidena za preoblikovanja znotraj države, ter ali in koliko mora upoštevati dokumente organov države izvora pri postopku vpisa družbe v register.

43

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da je – ker sekundarno pravo Unije v sedanjem stanju ne določa posebnih pravil o čezmejnih preoblikovanjih – mogoče določbe, ki omogočajo izvršitev take operacije, najti le v nacionalnem pravu, in sicer v zakonodaji države članice izvora, pod katero spada družba, ki se želi preoblikovati, in zakonodaji države članice gostiteljice, pod katero bo spadala družba po tem preoblikovanju.

44

Kot je razvidno iz točke 37 te sodbe izvršitev čezmejnega preoblikovanja namreč za to pravno operacijo zahteva zaporedno uporabo dveh nacionalnih zakonodaj.

45

Drugič, čeprav iz členov 49 PDEU in 54 PDEU ni mogoče izpeljati natančnih pravil, ki bi lahko nadomestila nacionalne določbe, se uporaba teh določb ne more izogniti vsakršnemu nadzoru glede navedenih členov.

46

Kot je razvidno iz odgovora na prvi dve vprašanji, člena 49 PDEU in 54 PDEU namreč državo članico, ki za družbe notranjega prava določa možnost preoblikovanja, zavezujeta, da to isto možnost podeli družbam, za katere velja pravo druge države članice in ki se želijo preoblikovati v družbe nacionalnega prava prve države članice.

47

Zato je treba pri uporabi nacionalnih določb spoštovati to obveznost iz členov 49 PDEU in 54 PDEU.

48

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je na številnih področjih ustaljena sodna praksa, da so – kadar ni ureditve Unije s tega področja – natančna postopkovna pravila za zaščito pravic, ki jih imajo osebe na podlagi prava Unije, določena v notranjem pravnem sistemu vsake države članice, vendar pod pogojem, da ta pravila niso manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne notranje položaje (načelo enakovrednosti), in da praktično ne onemogočajo ali čezmerno otežujejo izvajanja pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti) (glej v tem smislu, v zvezi z vračilom nedolgovanih zneskov, sodbo z dne 22. oktobra 1998 v združenih zadevah IN. CO. GE.’90 in drugi, od C-10/97 do C-22/97, Recueil, str. I-6307, točka 25; v zvezi z upravnim pravom sodbo z dne 7. junija 2007 v združenih zadevah van der Weerd in drugi, od C-222/05 do C-225/05, ZOdl., str. I-4233, točka 28; v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo države članice sodbo z dne 24. marca 2009 v zadevi Danske Slagterier, C-445/06, ZOdl., str. I-2119, točka 31, ter v zvezi z zahtevo po potrdilu za davčno ugodnost sodbo z dne 30. junija 2011 v zadevi Meilicke in drugi, C-262/09, ZOdl., str. I-5669, točka 55 in navedena sodna praksa).

49

Ugotoviti pa je treba, da logika, na kateri temelji ta sodna praksa, velja tudi v obravnavanem pravnem okviru v postopku v glavni stvari. Upravičenec ima namreč – kot v primerih, ki so bili predmet te sodne prakse – pravico, ki jo podeljuje pravni red Unije, v obravnavanem primeru pravico do čezmejnega preoblikovanja, katere izvrševanje je ob neobstoju pravil Unije odvisno od uporabe nacionalnega prava.

50

V zvezi s tem je treba navesti, da zaradi same določitve notranjega prava, ki se uporabi in na podlagi katerega je mogoče čezmejno preoblikovanje, s strani države članice gostiteljice ne sme biti vprašljivo spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz členov 49 PDEU in 54 PDEU.

51

Ni namreč sporno, da čezmejno preoblikovanje v državi članici gostiteljici vodi do ustanovitve družbe na podlagi prava te države članice. Vendar družba, ustanovljena na podlagi nacionalnega pravnega reda, obstaja le po nacionalni zakonodaji, ki ji določa njeno ustanovitev in delovanje (glej zgoraj navedeni sodbi Daily Mail and General Trust, točka 19, in Cartesio, točka 104).

52

Tako v tem primeru ni mogoče oporekati dejstvu, da je Madžarska uporabila določbe svojega nacionalnega prava v zvezi s preoblikovanji znotraj države, ki urejajo ustanovitev in delovanje družbe, kot so zahteve v zvezi s pripravo bilance stanja in popisa sredstev.

53

Tretjič, v zvezi z vprašanji predložitvenega sodišča glede izvršitve zadevne operacije v postopku v glavni stvari je treba pojasniti obveznosti, ki izhajajo iz načel enakovrednosti in učinkovitosti kot okvira za uporabo nacionalnega prava.

54

Prvič, v zvezi z načelom enakovrednosti je treba navesti, da v skladu s tem načelom država članica čezmejnih operacij ni dolžna obravnavati ugodneje kot notranjih. To načelo pomeni le, da natančna postopkovna pravila nacionalnega prava za zaščito pravic, ki jih imajo osebe na podlagi prava Unije, ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne notranje položaje.

55

Če tako zakonodaja države članice v okviru preoblikovanja znotraj države zahteva strogo pravno in gospodarsko kontinuiteto med družbo prednico, ki je zahtevala preoblikovanje, in preoblikovano družbo naslednico, se lahko taka zahteva uveljavlja tudi v okviru čezmejnega preoblikovanja.

56

Dejstvo, da organi države članice pri čezmejnem preoblikovanju v registru družb ne navedejo družbe države članice izvora kot „pravne prednice“ preoblikovane družbe, pa ni v skladu z načelom enakovrednosti, če se taka navedba družbe prednice vpiše pri preoblikovanjih znotraj države. V zvezi s tem je treba navesti, da je lahko navedba „pravna prednica“ v registru družb, ne glede na to, ali gre za preoblikovanje znotraj države ali za čezmejno preoblikovanje, uporabna zlasti za obveščanje upnikov preoblikovane družbe. Poleg tega madžarska vlada ni navedla nobenega razloga, ki bi utemeljeval, da je taka navedba pridržana za preoblikovanja znotraj države.

57

Zato zavrnitev vpisa navedbe družbe VALE Costruzioni kot „pravne prednice“ v madžarski register družb ni v skladu z načelom enakovrednosti.

58

Drugič, glede načela učinkovitosti se v obravnavani zadevi postavlja vprašanje, kakšen pomen mora država članica gostiteljica v okviru postopka za vpis v register pripisati dokumentom organov države članice izvora. V okviru spora o glavni stvari se to vprašanje navezuje na preučitev, ki jo morajo izvesti madžarski organi, ali je za družbo VALE Costruzioni italijansko pravo nehalo veljati v skladu s pogoji, ki jih ta določa, pri čemer je ohranila pravno osebnost, ki ji tako omogoča preoblikovanje v družbo madžarskega prava.

59

Ker ta preučitev pomeni nujno potrebno povezavo med postopkom vpisa v register v držav članici izvora in postopkom v državi članici gostiteljici, ostaja dejstvo, da ob neobstoju pravil prava Unije postopek vpisa v register v državi članici gostiteljici ureja pravo te države, ki tako načeloma določa tudi dokaze, ki jih mora predložiti družba, ki zahteva preoblikovanje, in s katerimi potrjuje, da so izpolnjeni pogoji, ki so skladni s pravom Unije in se v zvezi s tem zahtevajo v državi članici izvora.

60

Vendar pri praksi organov države članice gostiteljice, da pri postopku vpisa v register na splošno ne upošteva dokumentov organov države članice izvora, obstaja nevarnost, da družba, ki zahteva preoblikovanje, ne bo mogla dokazati, da dejansko izpolnjuje zahteve države članice izvora, tako da je s tem ogrožena uresničitev čezmejnega preoblikovanja, za katero se zavzema ta družba.

61

Iz tega sledi, da morajo organi države članice gostiteljice v skladu z načelom učinkovitosti pri preučitvi predloga za vpis družbe v register ustrezno upoštevati dokumente organov države članice izvora, ki potrjujejo, da ta družba dejansko izpolnjuje njene pogoje, če so ti v skladu s pravom Unije.

62

Glede na navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člena 49 PDEU in 54 PDEU v okviru čezmejnega preoblikovanja družbe razlagati tako, da država članica gostiteljica za tako operacijo lahko določi upoštevno notranje pravo in tako uporabi določbe svojega nacionalnega prava v zvezi s preoblikovanji znotraj države, ki urejajo ustanovitev in delovanje družbe, kot so zahteve v zvezi s pripravo bilance stanja in popisa sredstev. Vendar načeli enakovrednosti in učinkovitosti nasprotujeta, da država članica gostiteljica

63

Ker je ta postopek za stranko v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjene stranke, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Podpisi