EU tax law WEB Wheels Common Investment Fund Trustees in drugi - C-424/11

—

za Wheels Common Investment Fund Trustees Ltd in druge P. Lasok, QC, po pooblastilu A. Brown, solicitor,

—

za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, agentka, skupaj z R. Hillom, barrister,

—

za Evropsko komisijo R. Lyal in C. Soulay, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odredbe se nanaša na razlago člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva) in člena 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Wheels Common Investment Fund Trustees Ltd in drugimi na eni strani in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (v nadaljevanju: Commissioners) na drugi strani, ker so zadnji zavrnili oprostitev davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za storitve upravljanja skladov za družbo Wheels Common Investment Fund Trustees Ltd in druge.

3

Direktiva 2006/112, s katero je bila Šesta direktiva razveljavljena, je začela veljati 1. januarja 2007. Upoštevno obdobje v sporu o glavni stvari zajema čas od 1. julija 2004 do 30. junija 2007, zato se za spor o glavni stvari uporabljata obe direktivi.

4

Člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člen 135(1)(g) Direktive 2006/112 se v bistvu glasita enako. Države članice na podlagi teh določb „upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice“, oprostijo plačila DDV.

5

V skladu s točkama 9 in 10 skupine 5 priloge 10 k zakonu o davku na dodano vrednost iz leta 1994 (Value Added Tax Act 1994), s katerima je bil v času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari prenesen člen 135(1)(g) Direktive 2006/112, sta bili davka oproščeni:

6

Da bi se upoštevala rešitev, ki je bila sprejeta s sodbo z dne 28. junija 2007 v zadevi JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust in The Association of Investment Trust Companies (C-363/05, ZOdl., str. I-5517, v nadaljevanju: sodba Claverhouse), je bilo s sklepom o davku na dodano vrednost iz leta 2008 (finance) (Value Added Tax (Finance) (no 2) Order 2008) področje uporabe točk 9 in 10 razširjeno z učinkom od 1. oktobra 2008. Na podlagi navedenih točk je od takrat davka oproščeno upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov v obliki OEIC in AUT ter upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov zaprtega tipa, kot so Investment trust companies.

7

Opomba 6 k skupini 5 priloge 9 k zakonu o davku na dodano vrednost iz leta 1994 je določa, da so OEIC in AUT opredeljeni v zakonu o finančnih storitvah in trgih iz leta 2000 (Financial Services and Markets Act 2000).

8

Del XVII zadnjenavedenega zakona med drugim v členih 235 do 237 določa:

„235.

Kolektivni naložbeni načrti

(1)   V tem delu ‚kolektivni naložbeni načrt‘ pomeni vse dogovore v zvezi s premoženjem vsake vrste, vključno z denarjem, s katerimi naj bi se osebam, ki so udeležene v teh dogovorih (tako, da so postale lastnice premoženja ali katerega njegovega dela, ali kako drugače), omogočilo, da sodelujejo pri dobičku ali prihodku iz pridobitve, imetja, upravljanja ali razpolaganja s premoženjem ali ta dobiček ali prihodek prejmejo, oziroma sodelujejo pri zneskih, izplačanih iz takega dobička ali prihodka, ali te zneske prejmejo.

(2)   Dogovori morajo biti taki, da osebe, ki bodo udeležene (udeleženci), nimajo vsakodnevnega nadzora nad upravljanjem premoženja, ne glede na to, ali imajo pravico, da podajo svoja mnenja ali dajo navodila.

(3)   Dogovori morajo imeti tudi eno od naslednjih lastnosti:

[…]

236.

Odprte investicijske družbe

(1)   V tem delu ‚odprta investicijska družba‘ pomeni kolektivni naložbeni načrt, ki izpolnjuje pogoj lastništva in naložbeni pogoj.

(2)   V skladu s pogojem lastništva premoženje z ekonomskega vidika pripada pravni osebi (PO) in ga ta upravlja ali se upravlja v njenem imenu, pri čemer je dejavnost te PO vlaganje teh sredstev z namenom, da:

[…]

237.

Druge opredelitve

[…]

(3)   V tem delu

‚odobreni fiduciarni vzajemni sklad‘ pomeni investicijski sklad, ki mu je za namene tega zakona izdana odobritev z veljavnim sklepom o odobritvi iz člena 243.

‚odobrena odprta investicijska družba‘ pomeni pravno osebo, ustanovljeno na podlagi predpisov iz člena 262, za katero je sklep o odobritvi veljaven na podlagi katere koli določbe teh predpisov, v skladu z odstavkom 2(l) navedenega člena.

[…]“

9

Družba Wheels Common Investment Fund Trustees Ltd (v nadaljevanju: Wheels) je „fiduciar“ načrta, pri katerem se za investiranje združujejo sredstva kolektivnih pokojninskih načrtov, ki jih je vzpostavilo podjetje Ford Motor Company, da bi izpolnilo obveznosti iz nacionalne zakonodaje in kolektivnih pogodb.

10

Vsak načrt zagotavlja pokojnine določeni kategoriji nekdanjih delavcev, ki so izračunane na podlagi zadnje plače zavarovanca in njegove delovne dobe v podjetju. Med zaposlitvijo zavarovanci v sistem, ki je odprt za vse zaposlene, ne da bi bil obvezen, vplačujejo prispevke v fiksnem znesku, ki se odštejejo od njihove plače. Delodajalec prav tako vplačuje prispevke v znesku, ki zagotavlja financiranje stroškov pokojninskih dajatev.

11

V času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari je družba Capital International Limited opravljala storitve upravljanja skladov za družbo Wheels. V skladu z zakonodajo Združenega kraljestva o DDV je DDV zaračunala družbi Wheels in ga odvedla toženi stranki Commissioners.

12

Septembra 2007, po razglasitvi zgoraj navedene sodbe Claverhouse, je družba Capital International Limited zaprosila Commissioners za povračilo DDV, ki se nanaša na opravljene storitve upravljanja skladov, z obrazložitvijo, da gre za storitve, ki so bile glede na obdobje oproščene davka na podlagi člena 135(1)(g) Direktive 2006/112 ali člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive.

13

Commissioners so z odločbo z dne 2. januarja 2008 ta predlog zavrnili. Potem je družba Wheels vložila pritožbo proti tej odločbi na First-tier Tribunal (Tax Chamber). Predložitveno sodišče meni, da čeprav storitve, ki so bile opravljene za družbo Wheels, pomenijo storitve „upravljanja“ v smislu oprostitve, ki je določena v členu 13(B)(d)(6) Šeste direktive in členu 135(1)(g) Direktive 2006/112, obstaja dvom, ali je mogoče sklade, ki jih ima družba Wheels, opredeliti za „posebne investicijske sklade“ v smislu te oprostitve.

14

V teh okoliščinah je First Tribunal (Tax Chamber) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

15

Predložitveno sodišče želi z vprašanji v bistvu izvedeti, ali in pod kakšnimi pogoji spadata premoženje pokojninskega načrta in investicijski sklad, v katerem se to premoženje združuje, v okvir pojma „posebni investicijski skladi“ v smislu člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člena 135(1)(g) Direktive 2006/112.

16

Najprej je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da čeprav so oprostitve, ki jih določata med drugim člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člen 135(1)(g) Direktive 2006/112, samostojni pojmi prava Unije, ki morajo načeloma imeti skupnostno opredelitev, kar prepreči različno uporabo sistema DDV v različnih državah članicah, tako da države članice ne morejo spremeniti njihove vsebine, pa to ne velja, če je Svet nanje prenesel nalogo določitve nekaterih pojmov iz določb o oprostitvah (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2006 v zadevi Abbey National, C-169/04, ZOdl., str. I-4027, točki 38 in 39, ter zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točki 19 in 20). Te določbe torej državam članicam podeljujejo pristojnost opredelitve pojma „posebni investicijski skladi“ (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točki 40 in 41, ter Claverhouse, točka 43).

17

Pristojnost opredelitve, ki je tako priznana državam članicam, je kljub temu omejena s prepovedjo vplivanja na samo besedilo pogojev oprostitve, ki ga uporablja zakonodajalec Unije (glej zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točka 21). Država članica med drugim ne more, ne da bi zanikala sam pojem „posebnih investicijskih skladov“, med posebnimi investicijskimi skladi izbrati tistih, za katere je mogoča oprostitev davka, in tistih, za katere ni mogoča. Navedene določbe ji torej dajejo le pristojnost, da v notranjem pravu opredeli sklade, ki ustrezajo pojmu „posebni investicijski skladi“ (glej zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točke od 41 do 43).

18

Pri izvajanju pristojnosti držav članic za opredelitev pojma „posebni investicijski skladi“ se morajo prav tako spoštovati cilji, ki jim sledita Šesta direktiva in Direktiva 2006/112, ter načelo davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem DDV (glej zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točki 22 in 43).

19

V tem pogledu je treba po eni strani pripomniti, da je cilj oprostitve transakcij, ki so povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov, predvsem omogočiti vlagateljem vlaganje v vrednostne papirje prek posebnih investicijskih skladov brez stroškov DDV in tako zagotoviti, da je skupni sistem DDV nevtralen za neposredne naložbe v vrednostne papirje in naložbe, ki se opravijo po posredniku v obliki kolektivnih naložbenih podjemov (glej zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točka 62, in Claverhouse, točka 45).

20

Po drugi strani načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake storitve, glede plačila DDV obravnavajo različno (glej v tem smislu sodbi z dne 16. septembra 2004 v zadevi Cimber Air, C-382/02, ZOdl., str. I-8379, točki 23 in 24, in z dne 8. decembra 2005 v zadevi Jyske Finans, C-280/04, ZOdl., str. I-10683, točka 39, ter zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točka 56, in Claverhouse, točka 29).

21

Med drugim je treba upoštevati, da to načelo ne zahteva, da gre za identične transakcije. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da navedeno načelo nasprotuje temu, da se podobne storitve, ki so med seboj konkurenčne, obravnavajo različno z vidika DDV (glej med drugim sodbe z dne 23. oktobra 2003 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-109/02, Recueil, str. I-12691, točka 20; z dne 17. februarja 2005 v združenih zadevah Linneweber in Akritidis, C-453/02 in C-462/02, ZOdl., str. I-1131, točka 24; z dne 26. maja 2005 v zadevi Kingscrest Associates in Montecello, C-498/03, ZOdl., str. I-4427, točka 54; z dne 8. junija 2006 v zadevi L.u.P., C-106/05, ZOdl., str. I-5123, točka 32; z dne 12. januarja 2006 v zadevi Turn- und Sportunion Waldburg, C-246/04, ZOdl., str. I-589, točka 33, in z dne 27. aprila 2006 v združenih zadevah Solleveld in van den Hout-van Eijnsbergen, C-443/04 in C-444/04, ZOdl., str. I-3617, točka 39, ter zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točka 46).

22

Treba je torej ugotoviti, ali je investicijski sklad, v katerem se združuje premoženje pokojninskega načrta, ki ima take lastnosti kot sklad v sporu o glavni stvari, enak skladom, ki so posebni investicijski skladi v smislu člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člena 135(1)(g) Direktive 2006/112, ali pa je s temi toliko primerljiv, da jim je konkurenčen.

23

V tem pogledu je treba spomniti, da skladi, ki pomenijo kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v smislu direktive KNPVP, predstavljajo posebne investicijske sklade (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 19. julija 2012 v zadevi Deutsche Bank, C-44/11, točka 32). Kot izhaja iz člena 1(2) te direktive, kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje namreč pomenijo podjeme, katerih – kot AUT in OEIC (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točka 50) – edini namen je v skladu z zastavljenim ciljem oprostitve iz člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člena 135(1)(g) Direktive 2006/112 skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje.

24

Poleg tega se morajo za kolektivne naložbene sklade prav tako šteti skladi, ki ne pomenijo kolektivnih naložbenih podjemov v smislu direktive KNPVP, vendar imajo enake lastnosti kot ti podjemi in opravljajo enako dejavnost ali so vsaj toliko primerljivi z njimi, da jim konkurirajo (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točke od 53 do 56, in Claverhouse, točke od 48 do 51).

25

Investicijskega sklada, kakršen je v sporu o glavni stvari, v katerem se združuje premoženje pokojninskega načrta, pa ni mogoče šteti za kolektivni naložbeni podjem v smislu direktive KNPVP. Takšen sklad namreč ni odprt za javnost, pač pa predstavlja, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, ugodnost, ki je povezana z zaposlitvijo in jo lahko delodajalci namenijo le svojim zaposlenim. Takšen sklad torej ni enak kolektivnemu naložbenemu skladu v smislu člena 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člena 135(1)(g) Direktive 2006/112.

26

Takšen sklad niti ni toliko primerljiv s kolektivnimi naložbenimi podjemi, kakor so opredeljeni v direktivi KNPVP, da bi bil z njimi v konkurenčnem odnosu. Razlikujejo se namreč po več lastnostih, tako da ni mogoče šteti, da zadovoljujejo iste potrebe.

27

Udeleženci pokojninskega načrta, kakršen je v sporu o glavni stvari, še zlasti ne prevzemajo tveganja upravljanja naložbenih skladov, v katerih so sredstva načrta združena, drugače od zasebnih vlagateljev, ki vlagajo svoja sredstva v kolektivne naložbene podjeme (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Claverhouse, točka 50). Medtem ko pokojnina, ki jo lahko prejme zaposleni, ki je član pokojninskega načrta, kakršen je v sporu o glavni stvari, nikakor ni odvisna od vrednosti premoženja načrta in rezultatov naložb, ki jih izvajajo upravljavci načrta, temveč je opredeljena s trajanjem delovne dobe pri delodajalcu in z višino plače, je donos, ki ga lahko pričakujejo osebe, ki kupujejo deleže kolektivnega naložbenega podjema, odvisen od rezultatov naložb, ki jih izvedejo upravitelji sredstev, v obdobju, v katerem imajo te osebe navedene deleže.

28

Poleg tega se pokojninski načrt, kakršen je v sporu o glavni stvari, razlikuje od kolektivnega naložbenega podjema tudi z vidika delodajalca. Ta ni v primerljivem položaju kot vlagatelj v kolektivni naložbeni podjem, saj kljub temu, da mora sprejeti finančne posledice vlaganj, ki jih izvedejo upravljavci načrta, prispevki, ki jih daje v pokojninski načrt, zanj pomenijo sredstvo, s katerim izpolni zakonite obveznosti do zaposlenih.

29

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive in člen 135(1)(g) Direktive 2006/112 razlagati tako, da investicijski sklad, ki združuje premoženje pokojninskega načrta, ne ustreza pojmu „kolektivni naložbeni podjemi“ v smislu teh določb, katerih upravljanje je lahko glede na cilj teh direktiv in glede na načelo davčne nevtralnosti oproščeno plačila DDV, ker člani ne prevzemajo tveganja upravljanja teh skladov, prispevki, ki jih v pokojninski načrt vplačuje delodajalec, pa zanj pomenijo izpolnitev obveznosti do zaposlenih.

30

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 13(B)(d)(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) in člen 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da investicijski sklad, ki združuje premoženje pokojninskega načrta, ne ustreza pojmu „kolektivni naložbeni podjemi“ v smislu teh določb, katerih upravljanje je lahko glede na cilj teh direktiv in glede na načelo davčne nevtralnosti oproščeno plačila DDV, ker člani ne prevzemajo tveganja upravljanja teh skladov, prispevki, ki jih v pokojninski načrt vplačuje delodajalec, pa zanj pomenijo izpolnitev obveznosti do zaposlenih.

Podpisi