SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 18. aprila 2013(*)
„Vračilo dajatev, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije – Nacionalna ureditev, ki omejuje obresti, ki jih mora plačati ta država za vrnjeno dajatev – Obresti, obračunane od naslednjega dne po vložitvi zahtevka za vračilo dajatve – Neskladnost s pravom Unije – Načelo učinkovitosti“
V zadevi C-565/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunalul Sibiu (Romunija) z odločbo z dne 14. julija 2011, ki je prispela na Sodišče 10. novembra 2011, v postopku
Mariana Irimie
proti
Administraţia Finanţelor Publice Sibiu,
Administraţia Fondului pentru Mediu,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi M. Ilešič (poročevalec), predsednik senata, E. Jarašiūnas, A. Ó Caoimh, sodnika, C. Toader, sodnica, in C. G. Fernlund, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Wathelet,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. oktobra 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za M. Irimie D. Târşia, odvetnik,
– za romunsko vlado R. H. Radu, R. M. Giurescu in A. Voicu, agenti,
– za špansko vlado A. Rubio González, agent,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, agent,
– za Evropsko komisijo J.-P. Keppenne, L. Bouyon in C. Barslev, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 13. decembra 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago prava Unije v povezavi z nacionalno ureditvijo, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Irimie, romunsko državljanko, na eni strani ter Administraţia Finanţelor Publice Sibiu (uprava za javne finance v Sibiuu) in Administraţia Fondului pentru Mediu (uprava okoljskega sklada) na drugi glede plačila obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije.
Romunsko pravo
Izredna uredba vlade št. 50/2008
3 V času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari je bila v romunskem pravnem redu okoljska dajatev za onesnaževanje za motorna vozila urejena z izredno uredbo vlade št. 50/2008 z dne 21. aprila 2008 o uvedbi okoljske dajatve za onesnaževanje za motorna vozila (Ordonanţă de Urgenţă a Guvernului nr. 50/2008 pentru instituirea taxei pe poluare pentru autovehicule, Monitorul Oficial al României, del I , št. 327 z dne 25. aprila 2008, v nadaljevanju: OUG št. 50/2008).
Uredba vlade št. 92/2003
4 Davčni postopek je določen z uredbo vlade št. 92 z dne 24. decembra 2003 o zakoniku o davčnem postopku (Ordonanţa Guvernului nr. 92 privind Codul de procedură fiscală, Monitorul Oficial al României, del I, št. 941 z dne 29. decembra 2003), kakor je bila pozneje spremenjena (v nadaljevanju: OG št. 92/2003).
5 Člen 70 OG št. 92/2003, naslovljen „Rok za obravnavo ugovorov davčnih zavezancev“, določa:
„(1) O zahtevkih, ki jih vloži davkoplačevalec na podlagi tega zakonika, odločijo davčni organi v roku 45 dni od prejema zahtevka.
(2) Če so za odločitev o zahtevku potrebne dodatne informacije, se ta rok podaljša za obdobje med datumom zahteve po informacijah in datumom prejema zahtevanih informacij.“
6 Člen 124 OG št. 92/2003, naslovljen „Obrestna mera za zneske, ki jih je treba vrniti ali povrniti iz državnega proračuna“, v odstavku 1 določa:
„Glede zneskov, ki jih je treba vrniti ali povrniti iz državnega proračuna, imajo davkoplačevalci pravico do zamudnih obresti od naslednjega dne po izteku roka iz […] člena 70 […] do dneva, ko terjatev ugasne na enega od načinov, predpisanih z zakonom. Obresti se izplačajo na zahtevo davkoplačevalcev.“
Zakon o upravnem sporu št. 554/2004
7 Upravni spor v romunskem pravu ureja zakon št. 554 z dne 2. decembra 2004 o upravnem sporu (Legea contenciosului administrativ nr. 554, Monitorul Oficial al României, del I, št. 1154 z dne 7. decembra 2004), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakon št. 554/2004).
8 Člen 1 zakona št. 554/2004, naslovljen „Razlogi za vložitev tožbe“, v odstavku 1 določa:
„Kdor meni, da je javni organ z upravnim aktom ali s tem, da v zakonsko določenem roku ni obravnaval njegove zahteve, kršil njegovo pravico ali pravno utemeljen interes, lahko pri sodišču, pristojnem za upravne spore, vloži tožbo za odpravo akta, priznanje pravice, na katero se sklicuje, ali pravno utemeljenega interesa ter povrnitev nastale škode. […]“
9 Člen 8 zakona št. 554/2004, naslovljen „Predmet tožbe“, v odstavku 1 določa:
„Komur je z enostranskim upravnim aktom kršena z zakonom priznana pravica ali pravno utemeljen interes, kdor ni zadovoljen z odgovorom na pritožbo, ki jo je vložil pri upravnem organu, ki je izdal akt, in kdor odgovora ni prejel v roku […], lahko pri sodišču, pristojnem za upravne spore, vloži tožbo za delno ali popolno odpravo akta, povračilo povzročene škode in povračilo nepremoženjske škode, če je nastala. Pri sodišču, pristojnem za upravne spore, lahko tožbo vloži tudi vsakdo, ki meni, da je bila njegova z zakonom priznana pravica kršena, ker je bila njegova zahteva obravnavana prepozno ali je bila obravnava njegove zahteve neupravičeno zavrnjena […]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
10 M. Irimie je leta 2007 kupila osebno vozilo, registrirano v Nemčiji. Da bi ga registrirala v Romuniji, je v skladu z odločbo Administraţia Finanţelor Publice Sibiu z dne 4. julija 2008 plačala okoljsko dajatev za onesnaževanje, ki jo določa OUG št. 50/2008, in sicer v višini 6707 RON.
11 M. Irimie je 31. avgusta 2009 pri Tribunalul Sibiu (okrožno sodišče v Sibiuu) sprožila postopek s predlogom, naj se Administraţia Finanţelor Publice Sibiu in Administraţia Fondului pentru Mediu naloži povračilo zneska, ki ga je plačala iz naslova dajatve za onesnaževanje, in plačilo obresti za ta znesek od dneva njegovega plačila.
12 Predložitveno sodišče ugotavlja, da tisti del spora, ki se nanaša na zahtevek za vračilo zneska, plačanega iz naslova dajatve za onesnaževanje, ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 7. aprila 2011 v zadevi Tatu (C-402/09, ZOdl., str. I-2711) in poznejše sodne prakse, ki jo potrjuje, ne predstavlja večjih težav.
13 Nasprotno pa glede zahtevka za plačilo obresti za znesek dajatve za onesnaževanje, obračunanih od dneva, ko je bila ta dajatev plačana, predložitveno sodišče poudarja, da temu ne more ugoditi zaradi določb člena 70 v povezavi s členom 124 OG št. 92/2003. Kot je v odgovor na zahtevo Sodišča za pojasnilo navedlo predložitveno sodišče, iz ustaljene in nedvoumne nacionalne sodne prakse namreč izhaja, da se na podlagi teh členov obresti za zneske, ki jih je treba vrniti iz državnega proračuna, obračunajo le od dneva, ki sledi vložitvi zahtevka za vračilo.
14 Vendar predložitveno sodišče dvomi o skladnosti takega pravila s pravom Unije, zlasti z načeli enakovrednosti, učinkovitosti in sorazmernosti, in z lastninsko pravico iz člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 6 PEU.
15 V teh okoliščinah je Tribunalul Sibiu prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je mogoče šteti, da načela učinkovitosti, enakovrednosti in sorazmernosti pravnih sredstev zaradi kršitve prava [Unije], storjene proti posameznikom z uporabo zakonodaje, ki ni v skladu s pravom [Unije], ki izvirajo iz sodne prakse Sodišča […] v povezavi z lastninsko pravico, zagotovljeno v členu 6 [PEU] ter v členu 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, nasprotujejo določbam nacionalnega prava, ki omejujejo višino škode, ki se lahko povrne posamezniku, čigar pravica je bila kršena?“
Vprašanje za predhodno odločanje
16 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se postavljeno vprašanje v bistvu nanaša na vprašanje, ali je treba pravo Unije razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.
17 M. Irimie in Evropska komisija menita, da je treba na to vprašanje odgovoriti pritrdilno, romunska, španska in portugalska vlada pa, da pravo Unije ne nasprotuje ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari.
18 Najprej je treba spomniti, da je Sodišče že ugotovilo, da pravo Unije nasprotuje dajatvi, kakršno določa OUG št. 50/2008 v različici, ki se uporablja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, in ki učinkuje tako, da odvrača od uvoza in uporabe, v Romuniji, rabljenih vozil, ki so bila kupljena v drugih državah članicah (zgoraj navedena sodba Tatu, točki 58 in 61).
19 Opozoriti je treba, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 19 sklepnih predlogov, da Sodišče ni pristojno za pravno opredelitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari. V obravnavanem primeru mora ta tožeča stranka sama opredeliti naravo in temelj tožbe, kar preveri predložitveno sodišče (glej po analogiji sodbo z dne 13. marca 2007 v zadevi Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, C-524/04, ZOdl., str. I-2107, točka 109 in navedena sodna praksa).
20 Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da je pravica do povračila dajatev, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije, posledica in dopolnilo pravic, ki jih zadevnim subjektom zagotavljajo predpisi prava Unije, s katerimi so take dajatve prepovedane. Država članica je torej načeloma dolžna vrniti dajatve, ki jih je pobrala v nasprotju s pravom Unije (sodbi z dne 6. septembra 2011 v zadevi Lady & Kid in drugi, C-398/09, ZOdl., str. I-7375, točka 17, in z dne 19. julija 2012 v zadevi Littlewoods Retail in drugi, C-591/10, točka 24).
21 Poleg tega je treba opozoriti, da imajo zadevni subjekti, če je država članica pobrala dajatve s kršitvijo pravil prava Unije, pravico do vračila ne le neupravičeno pobrane dajatve, ampak tudi zneskov, ki so bili tej državi plačani ali jih je zadržala in so neposredno povezani s to dajatvijo. To zajema tudi izgube, ki so posledica nedostopnosti denarnih sredstev zaradi predčasne zapadlosti dajatve (glej sodbi z dne 8. marca 2001 v združenih zadevah Metallgesellschaft in drugi, C-397/98 in C-410/98, Recueil, str. I-1727, točke od 87 do 89, in z dne 12. decembra 2006 v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation, C-446/04, ZOdl., str. I-11753, točka 205; zgoraj navedeno sodbo Littlewoods Retail in drugi, točka 25, ter sodbo z dne 27. septembra 2012 v združenih zadevah Zuckerfabrik Jülich in drugi, C-113/10, C-147/10 in C-234/10, točka 65).
22 Torej načelo obveznosti držav članic, da vrnejo zneske dajatve, pobrane v nasprotju s pravom Unije, skupaj z obrestmi, izhaja iz tega prava (zgoraj navedeni sodbi Littlewoods Retail in drugi, točka 26, ter Zuckerfabrik Jülich in drugi, točka 66).
23 V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da je treba ob neobstoju zakonodaje Unije v notranjem pravnem redu vsake države članice določiti pogoje za plačilo teh obresti, zlasti obrestno mero in način izračuna teh obresti. Ti pogoji morajo spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti, kar pomeni, da ne smejo biti manj ugodni od tistih, ki urejajo podobne zahtevke na podlagi določb notranjega prava, niti ne smejo biti določeni tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežijo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Littlewoods Retail in drugi, točki 27 in 28 ter navedena sodna praksa).
24 Glede načela enakovrednosti je treba navesti, da Sodišče ne razpolaga z nobenim dokazom, na podlagi katerega bi lahko dvomilo, da je ureditev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, skladna s tem načelom.
25 Zdi se namreč, da iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da se zadevna ureditev iz postopka v glavni stvari, ki določa, da se obresti obračunajo le za obdobje, ki začne teči naslednji dan od vložitve zahtevka za vračilo neupravičeno pobrane dajatve, uporablja za vse zneske, ki jih je treba vrniti iz državnega proračuna, in sicer tako za dajatve, ki so bile pobrane v nasprotju s pravom Unije, kot za tiste, ki so bile pobrane v nasprotju z nacionalnim pravom, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
26 Načelo učinkovitosti pa v primeru vračila dajatve, ki jo je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije, zahteva, da nacionalni predpisi, ki se nanašajo zlasti na izračun morebitnih dolgovanih obresti, davčnemu zavezancu ne onemogočijo, da bi prejel primerno odškodnino za izgubo, ki mu je nastala zaradi plačila dajatve, ki je ni dolgoval (glej zgoraj navedeno sodbo Littlewoods Retail in drugi, točka 29).
27 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da ureditev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere so obresti omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo neupravičeno pobrane dajatve, ne izpolnjuje te zahteve.
28 Ta izguba je namreč odvisna zlasti od trajanja nemožnosti razpolaganja z zneskom, ki je bil pobran neupravičeno in v nasprotju s pravom Unije, in načeloma nastane v obdobju med plačilom zadevne dajatve, ki ni bila dolgovana, in vračilom te dajatve.
29 Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba pravo Unije razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.
Stroški
30 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.
Podpisi
* Jezik postopka: romunščina.