Available languages

Taxonomy tags

Info

References in this case

Share

Highlight in text

Go

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 13. marca 2014(*)

„Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(d), točki 3 in 6 – Posebni investicijski skladi – Sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja – Upravljanje – Transakcije v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji“

V zadevi C-464/12,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) z odločbo z dne 8. oktobra 2012, ki je prispela na Sodišče 17. oktobra 2012, v postopku

ATP PensionService A/S

proti

Skatteministeriet,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász, A. Rosas (poročevalec), D. Šváby in C. Vajda, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,

sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. oktobra 2013,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za ATP PensionService A/S H. S. Hansen in T. Kristjánsson, odvetnika,

–        za dansko vlado V. Pasternak Jørgensen, agentka, skupaj s K. Lundgaardom Hansenom, odvetnikom,

–        za vlado Združenega kraljestva R. Hill, barrister,

–        za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, M. Clausen in C. Barslev, agentke,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. decembra 2013

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(B)(d), točki 3 in 6, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo ATP PensionService A/S (v nadaljevanju: ATP) in Skatteministeriet (ministrstvo za finance) zaradi zavrnitve oprostitve plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za nekatere storitve, ki jih je družba ATP opravila za poklicne pokojninske sklade.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 13(B)(d) Šeste direktive določa:

„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab davka, oprostijo:

[…]

(d)      naslednje transakcije: […]

[…]

3.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa; […];

[…]

6.      upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice.“

4        Člen 1(2) Direktive Sveta z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (85/611/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 139), kakor je bila spremenjena z direktivama 2001/107/ES in 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 287 oziroma 302), te podjeme določa tako:

„Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 2 so KNPVP tisti:

–        katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje in/ali druga likvidna finančna sredstva, navedena v členu 19(1), in ki posluje po načelu razpršitve tveganj,

in

–        katerih enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov. Ukrepi KNPVP, s katerimi zagotavljajo, da se tržna vrednost njihovih enot na borzi ne razlikuje bistveno od čiste vrednosti njihovih sredstev, štejejo za enakovredne takemu ponovnemu odkupu ali izplačilu.“

5        V skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, Direktive 85/611 „[u]pravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II, ki jih je mogoče še dopolniti“.

6        V navedeni prilogi II so med „nalogami, zajetimi v dejavnost upravljanja skupnega premoženja“, navedene te točke:

„–      Upravljanje naložb

–      Upravne naloge:

(a)      pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada;

(b)      poizvedbe strank;

(c)      vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili);

(d)      spremljanje usklajenosti z zakonodajo;

(e)      vodenje registra imetnikov enot premoženja;

(f)      razdelitev prihodka;

(g)      izdaja in odkup enot premoženja;

(h)      izpolnitev pogodbenih obveznosti (vključno z odpremo potrdil);

(i)      vodenje evidence.

–      Trženje.“

7        S členom 5g(1) Direktive 85/611 je bila uvedena možnost, da države članice „dovolijo, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe“, če to pooblastilo izpolnjuje pogoje, določene v točkah od (a) do (i) tega člena 5g(1).

 Dansko pravo

 Danski pokojninski načrt

8        Predložitveno sodišče je danski pokojninski načrt opisalo tako.

9        Navaja, da je ta načrt razdeljen na tri stebre: prvi steber obsega z zakonom določeno pokojnino (vključno s „folkepension“, ki je državna starostna pokojnina), drugi dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje in tretji dodatno individualno pokojninsko zavarovanje. Medtem ko so vir sredstev za prvi steber davki, financirajo sredstva za drugi in tretji steber (dodatni pokojninski zavarovanji) upravičenci, ki se jim bodo pokojnine izplačale, in sicer zavarovanci.

10      Dodatni pokojninski zavarovanji (drugi in tretji steber) se po navadi financirata z rednimi prispevki za pokojninsko zavarovanje instituciji za pokojninsko zavarovanje (med drugim pokojninskim skladom) ali finančni instituciji. V primeru poklicnih pokojninskih zavarovanj (drugi steber) delodajalci načeloma plačajo pokojninske prispevke za zaposlene v pokojninski sklad, vendar se plačilo lahko opravi tudi finančni instituciji.

11      Sredstva za dodatni pokojninski zavarovanji (drugi in tretji steber) se načeloma pridobivajo z določenimi prispevki, kar pomeni, da je znesek pokojninskega prispevka dogovorjen, medtem ko je znesek izplačane pokojnine odvisen na eni strani od obsega sredstev, plačanih s prispevki instituciji za pokojninsko zavarovanje, in na drugi strani od donosa njihove naložbe (zmanjšanega za stroške, povezane z varčevanjem).

12      Protidajatev za sredstva za dodatni pokojninski zavarovanji je lahko v obliki:

–        doživljenjske rente, ki se izplačuje do smrti zavarovanca;

–        rentne pokojnine, ki se lahko izplačuje v obrokih od dneva upokojitve;

–        kapitala, ki se lahko izplača v enkratnem znesku ob upokojitvi.

13      Pri starostni pokojnini v obliki doživljenjske rente se zavarovancu lahko redno izplačuje stalni znesek pokojnine od dneva upokojitve do njegove smrti. Ta znesek se izračuna delno na podlagi povprečne pričakovane življenjske dobe zavarovancev-upravičencev do pokojnine in delno na podlagi zneska, zbranega do dneva upokojitve. Zavarovanec lahko sredstva, privarčevana v obliki rentne pokojnine ali kapitala, uporabi za pridobitev starostne pokojnine v obliki doživljenjske rente ali za plačilo dodatnih prispevkov za obstoječo doživljenjsko rento.

14      Na podlagi danske davčne zakonodaje o dohodnini se lahko prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje uveljavljajo kot olajšava do določene višine. Pravica do olajšave je priznana ne glede na to, ali se prispevki plačujejo v pokojninski načrt, ki ga upravlja institucija za pokojninsko zavarovanje, ali pa v pokojninski načrt pri finančni instituciji.

15      O višini pokojninskega prispevka za pokojninsko zavarovanje in o razdelitvi pokojninskega prispevka med doživljenjsko rento in pokojnino v obliki rente ali kapitala odloča zavarovanec.

16      Za dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje (drugi steber) je značilno, da se o ureditvi pokojninskega zavarovanja zaposlenih sporazumejo socialni partnerji (delodajalska združenja in sindikati), ki predstavljajo delodajalce in zaposlene, ob obdobnih kolektivnih pogajanjih.

17      Za zaposlene, za katere veljajo take kolektivne pogodbe, se torej dogovorjeni pokojninski prispevek redno plačuje v pokojninski sklad (poklicno pokojninsko zavarovanje). Poleg plačevanja tega obveznega pokojninskega prispevka bi se ti zaposleni lahko odločili za plačevanje dodatnih premij poklicnega pokojninskega zavarovanja ali za ustanovitev individualnega pokojninskega načrta pri finančni instituciji.

18      V individualne pokojninske načrte (tretji steber) se stekajo tudi prispevki oseb, ki zaradi svojega zaposlitvenega statusa nimajo pokojninskega zavarovanja. To velja med drugim za samozaposlene delavce, delodajalce in direktorje. Vendar se te osebe lahko odločijo tudi za plačevanje v poklicni pokojninski načrt (drugi steber), če je bil za zaposlene podjetja tak načrt dogovorjen.

 Danske določbe na področju DDV

19      Člen 13(1), točka 11(c) in (f), zakona o DDV (momsloven) določa:

„Davka so oproščeni ti blago in storitve:

[…]

11.      Finančne aktivnosti

[…]

(c)      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov;

[…]

(f)      upravljanje posebnih investicijskih skladov.“

20      V pravnih navodilih (Den Juridiske Vejledning) 2012-2, D.A.5.11.6, ki so uradne smernice organov za razlago zakona o DDV, je določeno, da oprostitev za transakcije v zvezi z depoziti ali tekočimi računi zajema med drugim odprtje depozitnih računov in ustanovitev pokojninskih in drugih varčevalnih načrtov ter knjiženje sredstev v dobro in v breme računov.

21      Glede transakcij v zvezi s plačili in transferji je navedeno, da „[t]ransakcije v zvezi s plačili in transferji zajemajo prenos gotovine elektronsko – na primer z uporabo centralnega računalniškega sistema ali s pomočjo SWIFT (Združenje za svetovne finančne telekomunikacije med bankami) ali na podlagi dokumentov, ki se sestavijo za posebne primere. Plačila, transferje in transakcije v zvezi s plačili lahko opravijo podizvajalci, na primer PBS.“

22      V navodilih D.A.5.11.9.3 je navedeno, da upravljanje posebnih investicijskih skladov med drugim zajema:

–      dnevno upravljanje portfelja, vključno s knjigovodenjem;

–      svetovanje in odločanje glede vlaganja sredstev ter opravljanje nakupov in prodaj vrednostnih papirjev za sklad;

–      izračun realne vrednosti enot premoženja sklada;

–      izdajo in odkup enot premoženja sklada ter

–      druge upravne storitve, med drugim informacijsko podporo, prospekte, trženje, vodenje poslovanja ter razvoj in analizo.

23      Iz zgoraj navedenih navodil je tudi razvidno, da za upravljanje posebnih investicijskih skladov velja pravilo o oprostitvi DDV, ne glede na to, ali se ti skladi upravljajo sami, ali jih upravlja družba za upravljanje, ali pa drug subjekt, na katerega je bila ta pristojnost zakonito prenesena.

24      Østre Landsret (vzhodno regionalno sodišče) je v točki 2 predložitvene odločbe navedlo, da je posebni investicijski sklad v navodilu D.A.5.11.9.2 opisan tako:

„Skatterådet [(nacionalna davčna uprava)] je v zavezujočem odgovoru upoštevala sodbi Sodišča [z dne 28. junija 2007 v zadevi JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust in The Association of Investment Trust Companies (C-363/05, ZOdl., str. I-5517, v nadaljevanju: sodba JP Morgan Fleming)]. Skatterådet je v odgovoru opredelila posebne investicijske sklade, za katere se v skladu z dansko sodno prakso šteje, da so oproščeni plačila DDV. Glej informativno navodilo o razlagi na davčnem področju 2008 353.SR.

V skladu s členom 13(1), točka 11(f), zakona o [DDV] so plačila DDV oproščeni ti posebni investicijski skladi:

1.      posebni investicijski skladi in drugi [KNPVP], ki jih ureja Direktiva [85/611];

2.      skrbniški investicijski skladi – glej člen 2 zakona o obdavčitvi članov skrbniških investicijskih skladov – ne glede na to, ali ti skladi spadajo pod Direktivo [85/611];

3.      kolektivni naložbeni podjemi fiskalne narave, ki jih ureja člen 16(C)(1) zakona o odmeri dohodnine [(Ligningsloven)], ne glede na to, ali ti podjemi spadajo pod Direktivo [85/611];

4.      investicijske družbe ali skladi, ki jih ureja člen 19(2), (3) in (4) zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov [(Aktieavancebeskatningsloven)], ne glede na to, ali te družbe in skladi spadajo pod Direktivo [85/611];

5.      zbirni investicijski skladi, ki izdajajo certifikate, ki jih ureja člen 1(1), točka 5a, zakona o socialnem varstvu [(Lov om social service)], ne glede na to, ali ti skladi spadajo pod Direktivo [85/611];

6.      zaprte investicijske družbe – glej sodbo [v zadevi JP Morgan Fleming] – ne glede na to, ali spadajo pod točke od 2 do 5;

7.      drugi podjemi za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje, za katere bi se na podlagi posamične presoje lahko štelo, da nudijo storitve, ki so primerljive s storitvami, ki jih posebni investicijski skladi, zajeti v točkah od 1 do 6, ponujajo članom in delničarjem, in so tem storitvam konkurenčne, ob upoštevanju raznolikosti tveganj pri naložbah v prenosljive vrednostne papirje.“

 Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

25      Østre Landsret opisuje dejansko stanje v sporu o glavni stvari tako.

26      Največja stranka družbe ATP je PensionDanmark, ki je poklicni pokojninski sklad. PensionDanmark upravlja pokojninske načrte, ustanovljene na podlagi kolektivnih in podjetniških pogodb, za 12 sindikatov in 37 združenj delodajalcev, ki vključujejo skupno 602.000 članov, zaposlenih v 22.000 zasebnih in javnih podjetjih.

27      Pri storitvah družbe ATP je natančno zaporedje dogodkov tako. Družba ATP za posameznega zavarovanca v sistemu pokojninskega sklada, ki ga upravlja, na podlagi podatkov, ki jih prejme od delodajalcev, odpre račun. Delodajalec družbi ATP sporoči pokojninske prispevke, dolgovane za vse delavce, in na račun pokojninskega sklada pri finančni instituciji prenese en znesek, ki vključuje vse te prispevke. Znesek, ki ga je delodajalec na podlagi kolektivne ali podjetniške pogodbe dolžan plačati za posameznega zaposlenega, nato družba ATP knjiži v dobro računa zaposlenega v sistemu pokojninskega sklada, ki ga upravlja.

28      Zavarovanec lahko kadar koli dostopa do svojega pokojninskega računa prek domače spletne strani pokojninskega sklada. Družba ATP redno posodablja račun z zneski, ki se morajo knjižiti v dobro in v breme računa, tako da je saldo pokojninskega računa enak privarčevanemu znesku pokojnine (razen prihodka, ki je bil pridobljen, ne pa še knjižen).

29      Družba ATP sproži tudi dvig zneskov z računov zavarovancev s tem, da finančni instituciji naloži izplačilo teh zneskov zavarovancem.

30      Pokojninski skladi sami opravijo naložbe zneskov, vplačanih v pokojninski načrt.

31      Družba ATP tako opravlja za pokojninske sklade te naloge:

–        upravne naloge: med drugim dajanje informacij in posebnih nasvetov delodajalcem in zaposlenim (zavarovancem) v zvezi s pokojninskimi načrti, ki jih ponujajo pokojninski skladi;

–        vzdrževanje in razvoj sistema, ki vključuje razvoj in vzdrževanje platforme, na kateri se zagotavljajo storitve družbe ATP pokojninskim skladom;

–        opravljanje storitev v zvezi s prispevki, plačanimi v pokojninske načrte, in izplačili pokojnin upravičencem.

32      Družba ATP je do 30. junija 2002 plačala DDV od plačil pokojninskih skladov za opisane storitve. Na podlagi sodbe Sodišča z dne 5. junija 1997 v zadevi SDC (C-2/95, Recueil, str. I-3017) pa je družba ATP sklenila, da so njene storitve v povezavi s prispevki, plačanimi v pokojninske načrte, in izplačili pokojnin iz njih transakcije v zvezi s plačili ali transferji, oproščenimi plačila DDV na podlagi člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive.

33      Družba ATP je 26. junija 2006 to sporočila Skatteministeriet. Zadnjenavedeno je z odločbo z dne 7. oktobra 2005 odločilo, da so storitve družbe ATP v povezavi z izplačili pokojnin DDV oproščene transakcije v zvezi s plačili ali transferji, vendar je zavrnilo oprostitev storitev, povezanih z vplačili v pokojninsko zavarovanje – razen tiste, ki se nanaša na prejem in unovčevanje čekov. Landsskatteretten (državno davčno sodišče) je z odločbo z dne 13. maja 2009 potrdilo odločbo Skatteministeriet.

34      Družba ATP je zoper potrdilno odločbo vložila pravno sredstvo pri Retten i Hillerød (sodišče v Hillerødu), ki je zadevo odstopilo Østre Landsret.

35      Østre Landsret je v točki 1.2 predložitvene odločbe navedlo, da storitve, za katere sta Skatteministeriet in Landsskatteretten menila, da niso oproščene plačila DDV, tvorijo v bistvu ti sestavni deli:

„(1)      registracija delodajalcev, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, na podlagi podatkov, prejetih od teh delodajalcev;

(2)      odprtje računov v sistemu pokojninskega sklada pri družbi ATP za zaposlene (zavarovance) na podlagi podatkov, prejetih od delodajalcev;

(3)      zagotavljanje možnosti za upravljanje plačil prispevkov delodajalcev v pokojninsko zavarovanje, da se lahko vsi pokojninski prispevki za njihove zaposlene vplačajo na račun pokojninskega sklada pri finančni instituciji z uporabo spletnih storitev (interneta) ali plačilne kartice;

(4)      prejem in evidentiranje poročil delodajalcev o razdelitvi skupnega prejetega zneska na posamezne zaposlene (med drugim z izračunom in obračunom prispevkov za zavarovanje pravic trga dela, ki izhajajo neposredno iz prispevkov v pokojninski sklad);

(5)      knjiženje pokojninskih prispevkov v dobro računov posameznih zavarovancev v sistemu pokojninskih skladov pri ATP, vključno z rednim posodabljanjem računov z evidentiranimi vplačili in prihodki;

(6)      evidentiranje nezadostnih prispevkov;

(7)      sporočila upravičencem do pokojnine o prispevkih, plačanih v sistem pokojnin v obliki kapitala;

(8)      pošiljanje izpiskov.“

36      Družba ATP je pred Østre Landsret navedla, da morajo biti te storitve oproščene plačila DDV:

–      kot upravljanje posebnih investicijskih skladov, kakor je navedeno v členu 13(1), točka 11(f), zakona o DDV, s katerim je bil prenesen člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, in/ali

–      kot transakcije v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, kakor je navedeno v točki (c) te določbe, s katero je bil prenesen člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive.

37      Skatteministeriet je menilo, da navedenih storitev, ki jih je opravila družba ATP, ni mogoče oprostiti DDV, ker je treba pokojninske sklade razlikovati od posebnih investicijskih skladov iz teh razlogov:

–      v pokojninskih skladih so združeni financiranje pokojnin in zavarovalne storitve; pokojnine so lahko izplačane v obliki doživljenjske rente ali kot pokojnina v enkratnem znesku ali v rednih izplačilih določeno število let; ponujajo dodatno zavarovanje, na primer za primer smrti ali nezmožnosti za delo;

–      na podlagi kolektivne pogodbe plačujejo prispevke delodajalci, in ne delavci;

–      cilj pokojninskega varčevanja je ustvariti ravnotežje med prihodki v delovni dobi in v pokoju, medtem ko so vlaganja na splošno namenjena povečanju premoženja;

–      prispevki za pokojninske sklade se lahko na podlagi predpisov o dohodnini uveljavljajo kot olajšava do določene višine.

38      Østre Landsret je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je treba člen 13(B)(d), točka 6, [Šeste direktive] razlagati tako, da pojem ‚posebni investicijski skladi, ki jih opredelijo države članice‘ zajema pokojninske sklade, kakršni so ti v obravnavani zadevi, s temi lastnostmi:

(a)      donos za zaposlenega (zavarovanca) je odvisen od donosa, ki se realizira z naložbami pokojninskega sklada;

(b)      delodajalcu ni treba plačati dodatnih prispevkov, da bi se zavarovancu zagotovil neki donos;

(c)      pokojninski sklad investira privarčevana sredstva kolektivno po načelu razpršitve tveganj;

(d)      pretežni del plačil v pokojninski sklad temelji na kolektivnih pogodbah med delodajalskimi združenji in sindikati (socialni partnerji), ki zastopajo posamezne zaposlene in delodajalce, in ne na individualnih pogodbah, sklenjenih z zaposlenimi;

(e)      posamezni zaposleni se lahko sam odloči za plačevanje dodatnih prispevkov v pokojninski sklad;

(f)      samozaposleni delavci, delodajalci in direktorji se lahko odločijo za plačevanje pokojninskih prispevkov v pokojninski sklad;

(g)      vnaprej določeni delež pokojninskega varčevanja, ki je za zaposlene dogovorjen s kolektivno pogodbo, se uporabi za pridobitev doživljenjske rente;

(h)      zavarovanci nosijo stroške pokojninskega sklada;

(i)      v skladu z nacionalno zakonodajo o dohodnini so prispevki v pokojninski sklad do neke višine olajšava;

(j)      prispevki v individualni pokojninski načrt, vključno s pokojninskim skladom pri finančni instituciji, znotraj katerega se prispevki lahko vlagajo v posebni investicijski sklad, so v skladu z nacionalno zakonodajo o dohodnini olajšava v enakem obsegu, kot je navedeno v točki (i);

(k)      pravica do oprostitve plačila prispevkov iz točke (i) ustreza obdavčitvi plačil zavarovancem in

(l)      privarčevana sredstva se načeloma izplačajo, ko zadevna oseba dopolni upokojitveno starost,

če država članica institucije, predstavljene v drugem poglavju te predložitvene odločbe [(povzeto v točkah od 19 do 24 te sodbe)], priznava kot posebne investicijske sklade?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive razlagati tako, da pojem ‚upravljanje‘ obsega storitev, kakršna je ta iz obravnavane zadeve (glej razdelek 1.2 predložitvene odločbe [, točko 35 te sodbe])?

3.      Ali je treba storitev, kakršna je predmet tega postopka, v zvezi s prispevki v pokojninski sklad (glej razdelek 1.2 predložitvene odločbe [, točko 35 te sodbe]) obravnavati na podlagi določb člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive kot enotno storitev ali kot več ločenih storitev, ki se morajo presojati posamično?

4.      Ali je treba člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive razlagati tako, da oprostitev plačila DDV iz te določbe za transakcije v zvezi s plačili ali transferji zajema storitev, kakršna je predmet obravnavane zadeve, v zvezi s prispevki v pokojninski sklad (glej razdelek 1.2 predložitvene odločbe [, točko 35 te sodbe])?

5.      Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen, ali je treba člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive razlagati tako, da oprostitev plačila DDV iz te določbe za transakcije v zvezi z depozitom in tekočimi računi zajema storitev, kakršna je predmet obravnavane zadeve, v zvezi s prispevki v pokojninski sklad (glej razdelek 1.2 predložitvene odločbe [, točk 35 te sodbe])?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje v zvezi s pojmom „posebni investicijski skladi“

39      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive razlagati tako, da pokojninski skladi, kot so ti v postopku v glavni stvari, ki imajo značilnosti, opisane v tem vprašanju, spadajo pod pojem „posebni investicijski skladi, ki jih opredelijo države članice“ v smislu te določbe.

40      Najprej je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da čeprav so oprostitve, ki jih določa med drugim člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, samostojni pojmi prava Unije, ki morajo načeloma imeti skupno opredelitev, kar prepreči različno uporabo sistema DDV v različnih državah članicah, tako da države članice ne morejo spremeniti njihove vsebine, pa to ne velja, če je zakonodajalec nanje prenesel nalogo določitve nekaterih pojmov iz določb o oprostitvah (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2006 v zadevi Abbey National, C-169/04, ZOdl., str. I-4027, točki 38 in 39; zgoraj navedeno sodbo JP Morgan Fleming, točki 19 in 20, in sodbo z dne 7. marca 2013 v zadevi Wheels Common Investment Fund Trustees in drugi, C-424/11, v nadaljevanju: sodba Wheels, točka 16). Člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive torej državam članicam podeljuje pristojnost za opredelitev pojma „posebni investicijski skladi“ (glej zgoraj navedeno sodbo Wheels, točka 16).

41      Ta pristojnost za opredelitev, ki je tako priznana državam članicam, je kljub temu omejena s prepovedjo vplivanja na samo besedilo pogojev oprostitve, ki ga uporablja zakonodajalec Unije (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi JP Morgan Fleming, točka 21, in Wheels, točka 17). Država članica med drugim ne more, ne da bi zanikala sam pojem „posebni investicijski skladi“, med posebnimi investicijskimi skladi izbrati tistih, za katere je mogoča oprostitev plačila davka, in tistih, za katere oprostitev ni mogoča. Navedena določba ji torej daje le pristojnost, da v nacionalnem pravu opredeli sklade, ki ustrezajo pojmu „posebni investicijski skladi“ (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi JP Morgan Fleming, točke od 41 do 43, in Wheels, točka 17).

42      Pri tem pooblastilu za opredelitev pojma se morajo spoštovati tudi cilji, ki jih uresničuje Šesta direktiva, in načelo davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem DDV (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi JP Morgan Fleming, točki 22 in 43, in Wheels, točka 18).

43      V zvezi s tem je treba pripomniti, da je cilj oprostitve transakcij, ki so povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov, predvsem omogočiti vlagateljem vlaganje v vrednostne papirje prek posebnih investicijskih skladov brez stroškov DDV in tako zagotoviti, da je skupni sistem DDV nevtralen za neposredne naložbe v vrednostne papirje in naložbe, ki se opravijo po posredniku v obliki kolektivnih naložbenih podjemov (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Abbey National, točka 62; JP Morgan Fleming, točka 45; Wheels, točka 19, in sodbo z dne 7. marca 2013 v zadevi GfBk, C-275/11, točka 30).

44      Podrobneje, načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake storitve, glede plačila DDV obravnavajo različno (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Abbey National, točka 56; JP Morgan Fleming, točka 29, in Wheels, točka 20).

45      Treba je torej ugotoviti, ali so za namene uporabe Šeste direktive pokojninski skladi, kot so ti v postopku v glavni stvari, „posebni investicijski skladi“ v smislu člena 13(B)(d), točka 6, te direktive.

46      V zvezi s tem je treba spomniti, da skladi, ki pomenijo kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v smislu Direktive 85/611, predstavljajo posebne investicijske sklade (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 19. julija 2012 v zadevi Deutsche Bank, C-44/11, točki 31 in 32, in sodbo Wheels, točka 23).

47      Poleg tega se morajo za kolektivne naložbene sklade prav tako šteti skladi, ki ne pomenijo kolektivnih naložbenih podjemov v smislu Direktive 85/611, vendar imajo enake lastnosti kot ti podjemi in opravljajo enako dejavnost ali so vsaj toliko primerljivi z njimi, da jim konkurirajo (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Abbey National, točke od 53 do 56; JP Morgan Fleming, točke od 48 do 51, in Wheels, točka 24).

48      Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 51 sklepnih predlogov, ni sporno, da poklicni pokojninski skladi, kot so ti v postopku v glavni stvari, ne spadajo pod Direktivo 85/611. Ugotoviti je treba, ali so ti skladi primerljivi s podjemi iz te direktive in jim konkurirajo.

49      V zvezi s tem iz člena 1(2) Direktive 85/611 izhaja, da se ta direktiva nanaša na podjeme, katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje in/ali nekatera druga likvidna finančna sredstva, ki poslujejo po načelu razpršitve tveganj in katerih enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov.

50      Gre za skupne sklade, v katerih se več naložb združi in porazdeli med več vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče učinkovito upravljati za optimiziranje rezultatov, in v katerih so lahko posamezne naložbe sorazmerno skromne. Ti skladi svoje naložbe upravljajo v svojem imenu in za svoj račun, vsaka stranka-vlagatelj pa ima v lasti delež sklada, in ne naložb sklada kot takšnih (zgoraj navedena sodba Deutsche Bank, točka 33).

51      Bistveno merilo posebnega investicijskega sklada je združevanje sredstev več upravičencev, ki omogoča razpršitev tveganja, ki ga nosijo ti upravičenci, na več vrednostnih papirjev. V skladu z navedbami predložitvenega sodišča se zdi, da gre v postopku v glavni stvari za tak primer, ker sredstva za drugi in tretji steber danskega sistema starostne pokojnine financirajo upravičenci do pokojnine. Poleg tega je Østre Landsret v točki (c) prvega vprašanja pojasnilo, da se zadevna sredstva investirajo po načelu razpršitve tveganj, in v točki (a) tega vprašanja, da tveganje naložb nosijo zavarovanci.

52      V zvezi s tem je treba razlikovati med naložbenimi skladi iz postopka v glavni stvari in tistimi iz zgoraj navedene sodbe Wheels. V zadnjenavedeni zadevi namreč zavarovanci niso nosili tveganja v zvezi z upravljanjem naložbenih skladov, v katerih so bila sredstva pokojninskega načrta združena, ker je bila pokojnina vnaprej opredeljena s trajanjem delovne dobe pri delodajalcu in z višino plače, in prispevki, ki jih je delodajalec plačeval v pokojninski načrt, so zanj pomenili sredstvo, s katerim je izpolnil zakonite obveznosti do zaposlenih (glej sodbo Wheels, točke od 27 do 29). Vendar kot je bilo opozorjeno v točki 51 te sodbe, sredstva za načrte iz postopka v glavni stvari plačajo upravičenci do pokojnine in ti nosijo tveganje v zvezi z naložbami.

53      Pri opredelitvi, ali je podjem poseben investicijski sklad, dejstvo, da prispevke plačuje delodajalec, ni pomembno. Ta je namreč lahko zavezan prenesti zneske, ki ustrezajo prispevkom delavcev, v pokojninski sklad. Tak materialni poseg ne spremeni dejstva, da so prispevki plačani na račun zavarovancev s sredstvi, za katera je treba šteti, da izvirajo od njih zaradi njihovega dela, in da zadnjenavedeni nosijo tveganje tako realiziranih naložb. Østre Landsret v zvezi s tem v točki (b) prvega vprašanja pojasnjuje, da delodajalcu ni treba plačati dodatnih prispevkov, da bi se zavarovancu zagotovil neki donos.

54      Tudi okoliščina, da znesek prispevkov v pokojninski sklad temelji na kolektivnih pogodbah med delodajalskimi združenji in sindikati, ni pomembna. Ta element namreč ne spremeni dejstva, da prispevke plačujejo delavci – oziroma da so vsaj plačani v njihovem imenu in za njihov račun – ki bodo upravičeni do donosov teh naložb, s tem da nosijo tudi tveganja. Prav tako ni pomembno, da lahko delavci plačujejo dodatne prispevke ali da lahko v pokojninskem skladu s prispevki v individualni pokojninski načrt sodelujejo druge osebe.

55      Tudi na podlagi dejstva, da se lahko zavarovancem kot protidajatev za privarčevana sredstva, ko zadevna oseba dopolni upokojitveno starost, izplačuje kapital ali rente, ni mogoče izpodbijati bistvenih elementov privarčevanih sredstev v pokojninskih skladih. Obstajajo namreč razlike med načini finančnega izračuna te protidajatve in prehajanja med različnimi možnostmi, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 59 sklepnih predlogov, so mogoča s preprosto finančno transakcijo.

56      Prav tako, drugače kot trdi danska vlada, dejstvo, da se lahko prispevki na podlagi predpisov o dohodnini uveljavljajo kot olajšava do določene višine, ne more vplivati na to, ali so dejavnosti pokojninskih skladov oproščene plačila DDV. Na podlagi nacionalnih predpisov o dohodnini namreč ni mogoče izpodbijati enotnosti oprostitev, določenih s pravili Unije na področju DDV.

57      Nazadnje, na podlagi priključitve elementa zavarovanja, kadar je ta element pomožen, ni mogoče izpodbijati bistvenih značilnosti prispevkov v pokojninske sklade.

58      V zvezi s tem je Sodišče namreč odločilo, da gre za enotno storitev zlasti tedaj, kadar je treba neki element šteti za glavno storitev, medtem ko je treba neki drugi element šteti za pomožno storitev, ki je davčno enako obravnavana kot glavna storitev (zgoraj navedena sodba Deutsche Bank, točka 19 in navedena sodna praksa). Za enotno storitev gre tudi, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno samo nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna (glej zgoraj navedeno sodbo Deutsche Bank, točka 21 in navedena sodna praksa).

59      Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev je treba na prvo vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive razlagati tako, da lahko pokojninski skladi, kot so ti v postopku v glavni stvari, spadajo pod to določbo, če jih financirajo upravičenci do pokojnine, če se privarčevana sredstva investirajo po načelu razpršitve tveganj in če tveganja naložb nosijo zavarovanci. V zvezi s tem ni pomembno, da prispevke plačuje delodajalec, da njihov znesek temelji na kolektivnih pogodbah med delodajalskimi združenji in sindikati, da so načini izplačila nadomestila za privarčevana sredstva različni, da se lahko prispevki na podlagi predpisov o dohodnini uveljavljajo kot olajšava in da jim je mogoče priključiti pomožen element zavarovanja.

 Drugo vprašanje v zvezi s pojmom „upravljanje posebnih investicijskih skladov“

60      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive razlagati tako, da pojem „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ iz te določbe zajema storitev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari.

61      Člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, ki ne vsebuje opredelitve pojma „upravljanje posebnih investicijskih skladov“, je treba razlagati ob upoštevanju konteksta, v katerega je umeščen, ter namena in sistematike te direktive, upoštevajoč zlasti ratio legis oprostitve, ki je določena v tem členu (zgoraj navedena sodba Abbey National, točka 59).

62      V zvezi s tem je treba, prvič, spomniti, da je, kot je opozorjeno v točki 43 te sodbe, cilj oprostitve transakcij, ki so povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov, predvsem vlagateljem omogočiti vlaganje v vrednostne papirje prek naložbenih podjemov.

63      Drugič, besedilo člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive načeloma ne izključuje, da se upravljanje posebnih investicijskih skladov razdeli na več storitev, ki lahko spadajo pod pojem „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ v smislu te določbe in ki koristijo oprostitev, ki jo ta člen predvideva, čeprav jih opravlja tretji upravljavec (glej zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točka 67, in GfBk, točka 28).

64      Tretjič, iz načela davčne nevtralnosti izhaja, da morajo imeti subjekti možnost izbrati organizacijsko obliko, ki jim iz strogo ekonomskega stališča najbolj ustreza, ne da bi tvegali, da so njihove transakcije izključene iz oprostitve, ki je določena v členu 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive (glej zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točka 68, in GfBk, točka 31).

65      Četrtič, Sodišče je pojasnilo, da so transakcije, na katere se nanaša ta oprostitev, tiste, ki so značilne za dejavnost kolektivnih naložbenih podjemov (glej zgoraj navedeno sodbo Abbey National, točka 63). Podrobneje, glede storitev upravljanja, ki jih zagotavlja tretji upravljavec, je določilo, da morajo, gledano celovito, sestavljati posebno celoto ter tvoriti posebne in bistvene dejavnike za upravljanje posebnih investicijskih skladov (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točke od 70 do 72, in GfBk, točka 21).

66      Poleg upravljanja naložb so posebne naloge kolektivnih naložbenih podjemov upravne storitve samih kolektivnih naložbenih podjemov, kot so navedene v Prilogi II k Direktivi 85/611 pod rubriko „Upravne naloge“ (glej zgoraj navedeni sodbi Abbey National, točka 64, in GfBk, točka 22).

67      Vendar dejstvo, da storitve niso naštete v Prilogi II k Direktivi 85/611, ne preprečuje njihove vključitve v kategorijo posebnih storitev, ki spadajo pod dejavnosti „upravljanja posebnih investicijskih skladov“ v smislu člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, ker je v samem členu 5(2) Direktive 85/611 poudarjeno, da je seznam iz navedene priloge „mogoče še dopolniti“ (zgoraj navedena sodba GfBk, točka 25).

68      Sodišče je tako odločilo, da storitve, kot so izračun prihodka in cene enot premoženja ali delnic skladov, vrednotenje sredstev, računovodstvo, priprava izjav o razdelitvi prihodka, priprava informacij in dokumentacije za periodična poslovna poročila, davčne napovedi, statistike in DDV ter priprava napovedi pričakovanih prihodkov, spadajo pod pojem „upravljanje“ posebnih investicijskih skladov v smislu člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive (glej zgoraj navedeno sodbo GfBk, točka 27).

69      Dejstvo, da storitve, ki jih opravlja tretja oseba, ne spreminjajo pravnega in finančnega položaja skladov, prav tako ne preprečuje, da bi te storitve spadale pod pojem „upravljanje“ posebnih investicijskih skladov v smislu te določbe (zgoraj navedena sodba GfBk, točka 26).

70      Storitve, katerih oprostitev se izpodbija v postopku v glavni stvari, so opisane v točki 35 te sodbe. Na prvi pogled je očitno, da nekatere od teh storitev niso povsem tehnične, ampak z odprtjem računov v sistemu pokojninskega sklada in knjiženjem pokojninskih prispevkov na te račune se ustvarjajo pravice zavarovancev do pokojninskih skladov. Posledica teh transakcij knjiženja na račune zavarovancev naj bi bila, da se terjatev, ki jo ima v zvezi s tem delavec do svojega delodajalca, preoblikuje v terjatev do pokojninskega sklada.

71      V teh okoliščinah so te transakcije knjiženja na račun bistvene za upravljanje posebnih investicijskih skladov.

72      To ugotovitev potrjuje načelo davčne nevtralnosti. Obdavčenje teh storitev, ki jih opravljajo tretje osebe, z DDV, bi povzročilo ugodnejšo obravnavo pokojninskih skladov, ki so se odločili sami evidentirati prispevke zavarovancev, v razmerju do tistih, ki bi se obrnili na tretje osebe, čeprav bi lahko podizvajanje teh storitev pomenilo prednost glede na učinkovitost v korist teh pokojninskih skladov in torej zavarovancev (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo GfBk, točka 31).

73      Pri drugih storitvah iz točke 35 te sodbe gre očitno za storitev računovodstva in priprave informacij v zvezi z računi, na katere se nanaša Priloga II k Direktivi 85/611.

74      Kar zadeva storitve, kot so te v postopku v glavni stvari, je na prvi pogled očitno, da se glede imetnikov računov zavarovancev nanašajo na obdelavo podatkov, ki so jih predložili delodajalci, ali opredelitev nezadostnih prispevkov. Poleg tega je tisti, ki vodi račune, najbolj primeren za opredelitev zneskov, ki jih mora delodajalec še plačati v pokojninske sklade, oziroma pošiljanje izpiskov računa.

75      Predložitveno sodišče, ki ima na voljo vse elemente, ki mu omogočajo analizo vsake transakcije, ki je sporna v postopku v glavni stvari, mora presoditi, ali te storitve spadajo pod pojem „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, kot se razlaga v tej sodbi.

76      Ob upoštevanju teh elementov je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive razlagati tako, da pojem „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ v smislu te direktive zajema storitve, s katerimi podjem z odprtjem računov in knjiženjem pokojninskih prispevkov, plačanih na račune zavarovancev, v sistem pokojninskega sklada, ustvarja pravice zavarovancev. Ta pojem zajema tudi storitev računovodstva in priprave informacij v zvezi z računi, kot so te, na katere se nanaša Priloga II k Direktivi 85/611.

 Tretje in četrto vprašanje v zvezi s transakcijami, ki se nanašajo med drugim na plačila in transferje

77      Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, sprašuje, ali je treba člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive razlagati tako, da oprostitev plačila DDV iz te določbe za transakcije v zvezi s plačili ali transferji zajema storitev, kakršna je sporna v postopku v glavni stvari, v zvezi s prispevki v pokojninski sklad, in ali je treba tako storitev obravnavati kot enotno storitev ali kot več ločenih storitev, ki se morajo presojati posamično.

78      Spomniti je treba, da so transakcije, ki so na podlagi člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive oproščene plačila davka, opredeljene glede na naravo opravljenih storitev, ne pa glede na to, kdo jih opravlja ali prejema (glej zgoraj navedeno sodbo SDC, točki 32 in 56, in sodbo z dne 28. oktobra 2010 v zadevi Axa UK, C-175/09, ZOdl., str. I-10701, točka 26). Oprostitev torej ni odvisna od pogoja, da transakcije opravi ustanova ali pravna oseba določene vrste, saj zadevne transakcije spadajo na področje finančnih transakcij (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi SDC, točka 38, in Axa UK, točka 26).

79      Sodišče je razsodilo, da je transfer transakcija, s katero se izvrši nalog za prenos zneska z enega bančnega računa na drugega. Zanj je značilno zlasti to, da povzroči spremembo v obstoječem pravnem in finančnem položaju med naročnikom naloga in upravičencem na eni strani in med njima in njunima bankama ter v nekaterih primerih med bankama na drugi strani. Poleg tega je transakcija, ki povzroči to spremembo, že prenos sredstev med računoma, ne glede na razlog zanj (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo SDC, točka 53, in sodbo z dne 28. julija 2011 v zadevi Nordea Pankki Suomi, C-350/10, ZOdl., str. I-7359, točka 25).

80      Ta razlaga ne prejudicira načinov izvedbe transferjev, saj je mogoče te transferje izvesti pisno. Tak bo primer transferjev med strankami iste banke ali računi iste osebe, saj je ta hkrati naročnik naloga in upravičenec. Družba ATP je na obravnavi pojasnila, da čeprav se s transferjem zneskov z enega tekočega računa na varčevalni račun istega upravičenca ne spremeni niti upnik niti znesek terjatve, se spremenijo pogoji za terjatev proti banki. Ta transfer med dvema računoma istega naslovnika, bo opravljen pisno v računih, na podlagi katerih bodo začeli za terjatev veljati novi pogoji.

81      Take transakcije, ki bi se opravile s transferjem v povezavi s prenosom sredstev ali pisno v računih, pomenijo storitve, na katere se nanaša oprostitev iz člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive.

82      Kot je navedeno v točki 70 te sodbe, nekatere storitve, katerih oprostitev se izpodbija v postopku v glavni stvari, kot so knjiženja na račune zavarovancev, niso povesem tehnične, ampak ustvarjajo pravice zavarovancev do pokojninskih skladov, pri čemer se terjatev, ki jo ima delavec do svojega delodajalca, preoblikuje v terjatev do pokojninskega sklada.

83      Predložitveno sodišče, ki ima na voljo vse elemente za analizo zadevne transakcije, mora presoditi, ali so te storitve storitve, na katere se nanaša oprostitev iz člena 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive, kot se razlaga v tej sodbi.

84      Pristojno je tudi, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 58 te sodbe, presodi, ali so druge storitve, ki jih opravlja družba ATP, tako tesno povezane s transakcijo knjiženja na račune, da objektivno sestavljajo eno samo nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna.

85      Ob upoštevanju teh elementov je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive razlagati tako, da oprostitev plačila DDV iz te določbe za transakcije v zvezi s plačili ali transferji zajema storitve, s katerimi podjem z odprtjem računov zavarovancev v sistemu pokojninskega sklada in knjiženjem pokojninskih prispevkov teh zavarovancev na njihove račune ustvarja pravice teh zavarovancev do pokojninskih skladov, ter storitve, ki so pomožne tem storitvam in ki z njimi tvorijo eno gospodarsko storitev.

86      Ob upoštevanju odgovora na tretje in četrto vprašanje, na peto vprašanje ni treba odgovoriti.

 Stroški

87      Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

1.      Člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da lahko pokojninski skladi, kot so ti v postopku v glavni stvari, spadajo pod to določbo, če jih financirajo upravičenci do pokojnine, če se privarčevana sredstva investirajo po načelu razpršitve tveganj in če tveganja naložb nosijo zavarovanci. V zvezi s tem ni pomembno, da prispevke plačuje delodajalec, da njihov znesek temelji na kolektivnih pogodbah med delodajalskimi združenji in sindikati, da so načini izplačila nadomestila za privarčevana sredstva različni, da se lahko prispevki na podlagi predpisov o dohodnini uveljavljajo kot olajšava in da jim je mogoče priključiti pomožen element zavarovanja.

2.      Člen 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive 77/388 je treba razlagati tako, da pojem „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ v smislu te direktive zajema storitve, s katerimi podjem z odprtjem računov in knjiženjem pokojninskih prispevkov, plačanih na račune zavarovancev, v sistem pokojninskega sklada ustvarja pravice teh zavarovancev. Ta pojem zajema tudi storitve računovodstva in priprave informacij v zvezi z računi, kot so te, na katere se nanaša Priloga II k Direktivi Sveta z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (85/611/EGS), kakor je bila spremenjena z direktivama 2001/107/ES in 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002.

3.      Člen 13(B)(d), točka 3, Šeste direktive 77/388 je treba razlagati tako, da oprostitev plačila davka na dodano vrednost iz te določbe za transakcije v zvezi s plačili ali transferji zajema storitve, s katerimi podjem z odprtjem računov zavarovancev v sistemu pokojninskega sklada in knjiženjem pokojninskih prispevkov teh zavarovancev v njihove račune ustvarja pravice teh zavarovancev do pokojninskih skladov, in storitve, ki so pomožne tem storitvam in ki z njimi tvorijo eno gospodarsko storitev.

Podpisi

* Jezik postopka: danščina.