20.6.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 222/6 |
Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 14. aprila 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 4. februarja 2016 v zadevi T-620/11, GFKL Financial Services AG/Evropska komisija
(Zadeva C-209/16 P)
(2016/C 222/07)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: T. Henze in R. Kanitz, agenta)
Drugi stranki v postopku: GFKL Financial Services AG, Evropska komisija
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
— |
razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 4. februarja 2016 v zadevi T-620/11 v delu, v katerem je tožba zavrnjena kot neutemeljena, |
— |
za ničen razglasi sklep Komisije z dne 26. januarja 2011, C(2011)275 final, v postopku „Državne pomoči C 7/2010– KStG, sanacijska klavzula“ v skladu s členom 61(1) Statuta Sodišča, |
— |
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja en pritožbeni razlog.
Obstaja kršitev člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da člen 8c(1a) KStG (Körperschaftsteuergesetz, zakon o davku od dohodka pravnih oseb), tako imenovana „sanacijska klavzula“, ni selektivna:
— |
tako imenovana „sanacijska klavzula“ naj ne bi bila a priori selektivna, saj naj ne bi obstajalo odstopanje od domnevnega referenčnega sistema in ker naj bi bila splošni ukrep, ki ga lahko uporabi vsako podjetje na področju države članice. |
— |
tako imenovala sanacijska klavzula naj bi bila tudi zaradi svoje narave in notranje sestave davčnega sistema upravičena. Sanacijska klavzula naj bi bila upravičena, prvič, na podlagi načela obdavčitve v skladu z gospodarsko učinkovitostjo, drugič, na podlagi boja prosti zlorabam, namreč preprečitvijo goljufivih struktur in, tretjič, na podlagi objektivnih razlik med škodljivo udeležbo in pridobitvijo deleža za namene sanacije. |