BG
ES
CS
DA
DE
ET
EL
EN
FR
HR
IT
LV
LT
HU
MT
NL
PL
PT
RO
SK
SL
FI
SVInfo
- Referral date: 28-12-2022
- Show case reference
- Ruling date: 18-01-2024
References in this case
Highlight in text
GoZačasna izdaja
SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 18. januarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 30, prvi odstavek – Člen 60 – Člen 71(1) – Kraj obdavčljivih transakcij – Blago, vneseno na carinsko območje Evropske unije v prvi državi članici ob kršitvi carinskih predpisov in nato prepeljano v drugo državo članico – Kraj nastanka obveznosti obračuna uvoznega DDV – Nacionalna določba, ki napotuje na carinske predpise Unije“
V zadevi C-791/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) z odločbo z dne 6. decembra 2022, ki je na Sodišče prispela 28. decembra 2022, v postopku
G. A.
proti
Hauptzollamt Braunschweig,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi O. Spineanu-Matei (poročevalka), predsednica senata, J.-C. Bonichot, sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za G. A. A. Fetzer, Rechtsanwalt,
– za Evropsko komisijo F. Behre, J. Jokubauskaitė in M. Salyková, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 30 in 60 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med G. A. in Hauptzollamt Braunschweig (glavni carinski urad v Braunschweigu, Nemčija) v zvezi z obdavčitvijo nepravilnega uvoza cigaret v Evropsko unijo z davkom na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2006/112
3 V skladu s členom 2(1)(d) Direktive 2006/112 so predmet DDV med drugim naslednje transakcije:
„[…]
(d) uvoz blaga.“
4 Člen 30, prvi odstavek, te direktive določa:
„Za ,uvoz blaga‘ se šteje vnos blaga v [Evropsko unijo], ki ni v prostem prometu v smislu člena [29 ] Pogodbe [DEU].“
5 Naslov V navedene direktive, naslovljen „Kraj obdavčljivih transakcij“, zajema poglavje 4, naslovljeno „Kraj uvoza blaga“, katerega del je člen 60, ki določa:
„Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere se nahaja blago, ko se vnese v [Unijo].“
6 Naslov VI iste direktive, naslovljen „Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV“, zajema poglavje 4, naslovljeno „Uvoz blaga“, ki vsebuje člen 70, ki določa:
„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo.“
7 V istem poglavju 4 člen 71 Direktive 2006/112 določa:
„1. Če je za blago pri vnosu v [Unijo] začet eden od postopkov ali transakcij iz členov 156, 276 in 277 ali postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta šele v trenutku, ko se za to blago ti postopki ali transakcije končajo.
Vendar, če je uvoženo blago zavezano carini, […] obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev.
2. Če uvoženo blago ni zavezano nobenim dajatvam iz drugega pododstavka odstavka 1, države članice glede obdavčljivega dogodka in trenutka nastanka obveznosti obračuna DDV uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za obračun carine.“
Carinski zakonik
8 Člen 202 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2700/2000 z dne 16. novembra 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 10, str. 239) (v nadaljevanju: carinski zakonik), je določal:
„1. Carinski dolg pri uvozu nastane:
(a) z nezakonitim vnosom blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, na carinsko območje [Unije], ali
[…]
V skladu s tem členom se šteje za nezakoniti vnos vsak vnos, pri katerem gre za kršitev členov 38 do 41 in druge alinee člena 177.
2. Carinski dolg nastane v trenutku nezakonitega vnosa blaga.
3. Dolžniki so:
– oseba, ki je nezakonito vnesla blago,
– osebe, ki so sodelovale pri vnosu in so vedele ali bi morale vedeti, da je bil vnos nezakonit,
– kakor tudi osebe, ki so zadevno blago pridobile ali posedovale in so v trenutku pridobitve ali prejema tega blaga vedele ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je bilo nezakonito vneseno.“
9 Člen 215 tega zakonika je v odstavku 4 določal:
„Če carinski organ ugotovi, da je nastal carinski dolg iz člena 207 v kateri drugi državi članici in je znesek tega dolga nižji od 5000 EUR, se šteje, da je dolg nastal v državi članici, v kateri je bil ugotovljen.“
Nemško pravo
10 Člen 21(2) Umsatzsteuergesetz (zakon o prometnem davku) v različici, objavljeni 21. februarja 2005 (BGBl. 2005 I, str. 386), določa:
„Za uvozni prometni davek se smiselno uporabljajo predpisi o carinah;
[…].“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
11 G. A., ki prebiva na Poljskem, je 29. septembra 2021 na trgu v tej državi članici kupil skupno 43.760 cigaret v embalaži, na kateri so bile nameščene samo ukrajinske in beloruske davčne znamke. Te cigarete je – ne da bi o tem obvestil carinske organe – prepeljal v regijo Braunschweig (Nemčija), kjer jih je 2. oktobra 2012 izročil nemškemu kupcu. Ker je bil G. A. prijet, so bile cigarete zasežene in nato uničene.
12 Ker je Hauptzollamt Braunschweig (glavni carinski urad v Braunschweigu, Nemčija) menil, da so bile cigarete nepravilno vnesene na carinsko območje Unije, je štel, da je v skladu s členom 202(1)(a) carinskega zakonika nastal carinski dolg in da je G. A. dolžnik za plačilo tega dolga na podlagi člena 202(3), tretja alinea, tega zakonika. Isti urad je menil tudi, da je v skladu s členom 21(2) zakona o prometnem davku obveznost obračuna uvoznega DDV nastala v Nemčiji. Zato je 3. februarja 2015 izdal odločbo o odmeri DDV, katerega višina je znašala 2006,38 EUR.
13 Ker postopek z ugovorom, ki ga je začel G. A., ni bil uspešen, je ta zoper to odločbo o odmeri vložil izpodbojno tožbo pri Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija), predložitvenem sodišču.
14 Ker se spor, ki mu je bil predložen v odločanje, nanaša med drugim na to, ali je obveznost obračuna spornega uvoznega DDV nastala v Nemčiji, se navedeno sodišče sprašuje glede pravil, ki so v obravnavanem primeru upoštevna za določitev kraja nastanka obveznosti obračuna tega davka.
15 Navedeno sodišče meni, da je kraj uvoza cigaret na Poljskem, saj so v gospodarski krogotok Unije vstopile na ozemlju te države članice. Zato naj bi bili nemški carinski organi pristojni za odmero in pobiranje uvoznega DDV le, če bi se za ta davek štelo, da je obveznost njegovega obračuna nastala v Nemčiji na podlagi pravne fikcije glede kraja nastanka obveznosti njegovega obračuna. Izpostavlja, da se v skladu s členom 21(2) zakona o prometnem davku smiselno uporablja člen 215(4) carinskega zakonika, ki določa, da se za carinski dolg šteje, da je nastal v državi članici, v kateri je bil ugotovljen nastanek carinskega dolga, če je znesek tega dolga nižji od 5000 EUR. Ob upoštevanju tega predložitveno sodišče dvomi o skladnosti te določbe z Direktivo 2006/112.
16 Glede tega navedeno sodišče meni, da se napotilo na carinske predpise iz člena 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 ne nanaša na kraj nastanka dolga za DDV. Po eni strani naj ta določba ne bi napotovala na carinske predpise za vse pogoje nastanka obveznosti obračuna DDV. Po drugi strani naj bi se kraj uvoza upošteval s členoma 60 in 61 Direktive 2006/112 za določitev kraja transakcij, obdavčljivih z DDV.
17 V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je v nasprotju z Direktivo [2006/112], zlasti členoma 30 in 60 te direktive, če se z določbo države članice razglasi, da se člen 215(4) [carinskega zakonika] smiselno uporablja za uvozni DDV?“
Vprašanje za predhodno odločanje
18 Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 30, prvi odstavek, člen 60 in člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, na podlagi katere se člen 215(4) carinskega zakonika smiselno uporablja za uvozni DDV, kar zadeva določitev kraja, v katerem nastane obveznost obračuna tega uvoznega DDV.
19 Glede uvoza blaga člen 2(1)(d) Direktive 2006/112 določa, da ta pomeni transakcijo, ki je predmet DDV. Člen 30, prvi odstavek, te direktive opredeljuje uvoz blaga kot vnos blaga v Unijo, ki ni v prostem prometu v smislu člena 29 PDEU.
20 Člen 60 navedene direktive določa, da je ta kraj v državi članici, na katere ozemlju je blago na dan, ko se vnese v Unijo.
21 V skladu s členom 70 iste direktive obdavčljivi dogodek za DDV in s tem obveznost obračuna davka nastaneta, ko je blago uvoženo.
22 Vendar, če je uvoženo blago med drugim zavezano carini, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV v skladu s členom 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev.
23 Glede tega je Sodišče že razsodilo, da navedeni člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 državam članicam dovoljuje, da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna uvoznega DDV vežejo na obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna carine. To povezavo je mogoče pojasniti s tem, da sta uvozni DDV in carina glede glavnih značilnosti primerljiva v tem, da nastaneta z uvozom v Unijo in posledičnim vnosom blaga v gospodarski krogotok držav članic (sodba z dne 8. septembra 2022, Hauptzollamt Hamburg (Kraj nastanka DDV – II), C-368/21, EU:C:2022:647, točka 25 in navedena sodna praksa).
24 Za določitev povezave med carinskimi predpisi in predpisi o DDV, ki jo določa člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, zlasti glede tega, ali se nanaša tudi na kraj uvoza blaga, ki je predmet uvoznega DDV, je treba preučiti obseg napotila iz te določbe na carinske predpise.
25 Glede tega je treba, na eni strani, ugotoviti, da besedilo člena 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 napotuje le na trenutek nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna DDV. Ta določba ne določa napotila na carinske predpise glede kraja uvoza.
26 V skladu z jezikovno razlago se napotilo na carinske predpise nanaša torej samo na določitev trenutka nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna DDV, ne pa na določitev kraja uvoza.
27 Na drugi strani je treba glede konteksta, v katerega se umešča člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, navesti, da je ta določba del naslova VI te direktive, ki se nanaša na „[o]bdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV“. Člen 60 navedene direktive pa je pod naslovom V iste direktive, ki posebej določa „[k]raj obdavčljivih transakcij“ in, natančneje, pod poglavjem 4 tega naslova, naslovljenim „Kraj uvoza blaga“.
28 Iz vseh teh elementov izhaja, da je treba člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da ne določa splošne povezave med Direktivo 2006/112 in carinskim zakonikom ter zlasti ne določa kraja uvoza blaga za obdavčitev tega blaga z DDV.
29 Ta razlaga je podkrepljena s sodno prakso Sodišča.
30 Res je, da je to sodišče glede vzporednosti med uvoznim DDV in carinami, potrjene s členom 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, menilo, da (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2019, Federal Express Corporation Deutsche Niederlassung, C-26/18, EU:C:2019:579, točka 41), se dolg DDV lahko prišteje carinskemu dolgu, če je na podlagi nezakonitega dejanja, zaradi katerega je ta zadnjenavedeni dolg nastal, mogoče domnevati, da je zadevno blago vstopilo v gospodarski krogotok Unije in je bilo zato lahko predmet potrošnje, zaradi česar je nastopil obdavčljivi dogodek za DDV (sodba z dne 8. septembra 2022, Hauptzollamt Hamburg (Kraj nastanka DDV – II), C-368/21, EU:C:2022:647, točka 26 in navedena sodna praksa).
31 Vendar je to domnevo mogoče ovreči, če se dokaže, da je bilo kljub kršitvam carinskih predpisov, ki so povzročile nastanek carinskega dolga pri uvozu v državi članici, v kateri so bile te kršitve storjene, blago vneseno v gospodarski krogotok Unije na ozemlju druge države članice, v kateri je bilo to blago namenjeno potrošnji. V tem primeru obdavčljivi dogodek za uvozni DDV nastopi v tej drugi državi članici (sodba z dne 8. septembra 2022, Hauptzollamt Hamburg (Kraj nastanka DDV – II), C-368/21, EU:C:2022:647, točka 27 in navedena sodna praksa).
32 Nazadnje, poudariti je treba načelo davčne teritorialnosti, ki se uporablja za DDV. Drugače kot carine, ki se vrnejo v Unijo ne glede na državo članico, ki jih pobira, namreč prihodki iz uvoznega DDV v skladu s tem načelom pripadajo državi članici končne potrošnje (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2007, Collée, C-146/05, EU:C:2007:549, točka 37).
33 V obravnavanem primeru so v skladu z navedbami iz predloga za sprejetje predhodne odločbe zadevne cigarete iz postopka v glavni stvari vstopile v gospodarski krogotok Unije na Poljskem in so bile namenjene za potrošnjo v tej državi članici, kar mora kljub temu predložitveno sodišče preveriti ob upoštevanju med drugim količine blaga, ki je bilo nezakonito uvoženo v Unijo, ter načina, kako je bilo kupljeno in nato posredovano. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 30 te sodbe, bi bilo treba torej Poljsko šteti za kraj nastanka obveznosti obračuna uvoznega DDV na te cigarete.
34 Vendar bi določitev kraja uvoza blaga ne z uporabo določb Direktive 2006/112, ampak smiselno z uporabo člena 215(4) carinskega zakonika, pomenila, da bi se v takem primeru prihodki, povezani z uvoznim DDV, vrnili v državo članico, v kateri je bil ugotovljen nastanek carinskega dolga na podlagi pravne fikcije, ki jo določa ta določba, to je v Zvezno republiko Nemčijo, kar bi bilo v nasprotju z obsegom načela davčne teritorialnosti na področju DDV.
35 Glede tega je treba poudariti še, da če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da so bile cigarete iz postopka v glavni stvari namenjene za potrošnjo na Poljskem, bi bil pristojni nemški organ na podlagi člena 13(1) Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL 2010, L 268, str. 1) zavezan brez predhodne zahteve pristojnemu poljskemu organu posredovati informacije v zvezi z zasegom teh cigaret, da bi se zlasti izognilo tveganju izgube davčnih prihodkov v tej drugi državi članici.
36 Glede na vse zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 30, prvi odstavek, člen 60 in člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, na podlagi katere se člen 215(4) carinskega zakonika smiselno uporablja za uvozni DDV, kar zadeva določitev kraja, v katerem nastane obveznost obračuna tega uvoznega DDV.
Stroški
37 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Člen 30, prvi odstavek, člen 60 in člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
je treba razlagati tako, da
nasprotujejo nacionalni ureditvi, na podlagi katere se člen 215(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2700/2000 z dne 16. novembra 2000, smiselno uporablja za uvozni davek na dodano vrednost (DDV), kar zadeva določitev kraja, v katerem nastane obveznost obračuna tega uvoznega DDV.
Podpisi
* Jezik postopka: nemščina.